Minulega februarja je devetdeset let praznoval arhitekt in oblikovalec Grega Košak. Formiral se je v vsestransko ustvarjalnem vzdušju ljubljanske šole za arhitekturo v obdobju, ko je bila najbolj zaznamovana z duhom Edvarda Ravnikarja in njegovim pluralističnim iskanjem avtohtonega modernističnega jezika. Košakovo ustvarjanje je eden izmed najbolj svetovljanskih in odprtih iskateljskih opusov generacije, na katero je formativno vplivala Ravnikarjeva Smer B – in tudi njena nenadna ukinitev. Prehajanje med različnimi merili, mediji, tehnologijami in disciplinami likovnega in prostorskega ustvarjanja je bilo značilno za Smer B, kjer je Košak sodeloval pri poučevanju grafičnega oblikovanja. Po njeni ukinitvi pa je duh smeri preživel in se razvijal skozi posamezne arhitekturne in oblikovalske opuse, med katerimi morda ravno opus Grega Košaka najbolj v duhu Ravnikarjeve povezljivosti med disciplinami združuje grafično oblikovanje, industrijsko oblikovanje, oblikovanje razstav, scenografijo in arhitekturo v nedeljivo celoto vsestranskega ustvarjalca zrelega modernizma.
Abstraktnost modernističnega oblikovalskega jezika se v Košakovem opusu brezšivno združuje z regionalnimi specifikami njegovega arhitekturnega ustvarjanja. Motel Grosuplje (1970) s svojo s strešinami naglašeno umestitvijo v krajino predstavlja enega izmed vrhuncev regionalizma pri nas. Košak je zasnoval tudi proizvodno-upravni zgradbi Ilirija in Tiskarna Ljubljana (1979/80) in več poslovno-stanovanjskih sosesk. Oblikoval je številne plakate in knjige. Je avtor in soavtor celostnih grafičnih podob za Adrio Airways, Letališče Ljubljana, Mercator, Zmaj, Emono, Formo Vivo, Tehniški muzej Slovenije in Genex. V Košakovem delu ustvarjata oblikovanje in arhitektura nedeljivo in dosledno modernistično celoto, ki pa ostaja odprta in naklonjena grajenemu in kulturnemu kontekstu.
Košak vse življenje vztraja ne samo v širini oblikovalca in arhitekta, ampak tudi v vlogi javnega intelektualca. Na Fakulteti za arhitekturo in na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani je kot izredni profesor predaval o oblikovanju od merila mesta do uporabnih predmetov. Udejstvoval se je v nacionalnih in mednarodnih strokovnih združenjih, bienalih in organizacijah. Obenem še danes soustvarja tudi kritično javno mnenje: iz njegovih strokovnih člankov, javnih pisem in polemičnih prispevkov veje zavedanje, da se ustvarjalčevo delo ne zaključi z oddajo načrtov in predlog, ampak ga sestavlja vseživljenjsko prizadevanje za boljše oblikovanje, vzdrževanje in upravljanje s skupnim prostorom.
Grega Košak je za svoje poklicno delovanje prejel številna priznanja in nagrade, med katerimi so nagrada Prešernovega sklada, dve Borbini nagradi in častno članstvo Zbornice za arhitekturo in prostor. Košakova dela hranijo ustanove in muzeji pri nas in v tujini. Muzej za arhitekturo in oblikovanje hrani 235 enot Košakovega ustvarjanja na področju grafičnega in industrijskega oblikovanja. Muzej moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku v svoji zbirki hrani dva Košakova plakata za Bienale industrijskega oblikovanja, ki sta bili dar MAO, kar predstavlja še dodatno transatlantsko vez med našo ustanovo in vsestranskih ustvarjalcem. Člani kolektiva MAO Gregi Košaku ob visokem življenjskem jubileju iskreno čestitamo.
IZBOR DEL GREGA KOŠAKA IZ ZBIRKE MAO:
1_Grega Košak, , knjiga, Otto Ludwig, Med nebom in zemljo, 1958, zbirka MAO
2_ Grega Košak, knjiga, Janez Menart, Prva jesen, 1955, zbirka MAO.
3_ Grega Košak, knjiga, Pesmi štirih, 1953, zbirka MAO.
4_ Grega Košak, plakat, I. mednarodna razstava predelave lesa, 1955, zbirka MAO.
5_ Grega Košak, celostna grafična podoba Mercator, vrečka?, 1967, zbirka MAO.
6_ Grega Košak, celostna grafična podoba Motel Turist, Grosuplje, jedilni list, zbirka MAO.
7_ Grega Košak, plakat, BIO 3, 1968, zbirka MAO.
8_ Grega Košak, oblikovanje razstave Društva likovnih umetnikov uporabne umetnosti Slovenije, 1961, dokumentacija MAO.
9_ Grega Košak, Motel Turist Grosuplje, 1970. Izrez negativa iz arhiva Janeza Kališnika, dokumentacija MAO.
10_ Grega Košak, maketa natečajnega projekta za Štepanjsko naselje, 1973. Izrez negativa iz arhiva Janeza Kališnika, dokumentacija MAO.
