Hitri tečaj  »skrbništva« za urbano biodiverziteto

Vabljeni k raziskovanju urbane biodiverzitete, ki bo potekalo na dveh mednarodnih delavnicah raziskovalno-rezidenčnega programa »Hitri tečaj« vseživosti 10. in 11. septembra v Ljubljani na območju ustvarjalnega laboratorija Krater in v drugih ekosistemih po Ljubljani.

Skupaj z infrastrukturno aktivistko Debro Solomon, krajinsko arhitektko Urško Škerl in geodetom Alenom Mangafićem bodo Andrej Koruza, Gaja Mežnarić Osole in Danica Sretenović (Trajna / kolektiv Krater) predstavili sodobne skrbstvene prakse, ki spodbujajo defragmentacijo urbanih ekosistemov in mestni razvoj, ki upošteva potrebe vseh živih bitij. Dvodnevni tečaj vključuje spoznavanje metode »radikalnega opazovanja« urban(iziran)ih ekosistemov in naravnih procesov ter učenje ravnanja z administrativnimi praksami, ki jih določajo. Program opismenjuje za biodiverzitetno občutljive prostorske intervencije, od spoznavanja protokolov občinskih prostorskih načrtov in digitalnih orodij za kartiranje, do zamišljanja regenerativnih posegov v ulice, ceste ali zapuščene parcele.

Prijave so obvezne in jih zbiramo do 8. septembra do 10.00. Prijavite se lahko na celoten tečaj ali na posamezno delavnico, vendar jasno navedite, na kaj se prijavljate. Če bo na posamezno delavnico prijavljenih več kot 40 udeležencev, bodo imeli prednost tisti, ki so se prijavili prej. O izboru boste obveščeni 8. septembra do 14.00.

»Hitri tečaj« obrti vseživosti je zadnji sklop raziskovalno-rezidenčnega programa z gostujočo umetnico Debro Solomon, ki poteka od 28. avgusta do 12. septembra 2024 v okviru projekta Obrt vseživosti pod okriljem platforme MADE IN v angleškem jeziku. V sklopu projekta sta poleg rezidenčnega programa načrtovana tudi simpozij in zaključna razstava, ki bosta izvedena v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Tečaj vodijo Andrej Koruza, Gaja Mežnarić Osole in Danica Sretenović (Trajna / kolektiv Krater). Dogodek poteka v koprodukciji kolektiva Krater.

DELAVNICA 1: Radikalno opazovanje in podivjane kartografije

10. september 2024, 13.00–18.00, zbor: Ustvarjalni laboratorij Krater

Vodijo: Debra Solomon (infrastrukturna aktivistka in umetnica) in Trajna / kolektiv Krater (interdisciplinarni kolektiv oblikovalcev, arhitektov in ekologov)

Radikalno opazovanje je metodologija, ki jo je razvila Debra Solomon (Urbaniahoeve), uči pa zavedanje naravnega sveta za skrbništvo nad ekosistemi. Je osnova za posameznike in skupine, ki se pripravljajo na oblikovanje vprašanj in sprejemanje odločitev o svojih prihodnjih ekoloških posegih. Posamezni izvedeni postopki pripravljajo skupine na usklajevanje njihove vizije. Z redno prakso radikalnega opazovanja posamezniki začnejo razumevati vzorce, ritme ekosistema in izkušnje sebe kot dela tega ekosistema ter postopoma postanejo usposobljeni skrbniki. Udeleženci radikalnega opazovanja prevzamejo opazovalne položaje za določena časovna obdobja, od 10 minut do ene ure ali celo enega meseca, pri čemer glede na potekajoče naravne procese in entropijo vključujejo specifične perspektive. Tehnika, razvita skozi leta poučevanja, osredotoča pozornost na procese, ki se odvijajo skozi čas; torej rast rastlin skozi letne čase, rastlinske skupnosti, ki se gibljejo po prostoru, in habitate, ki sprejemajo vedno več življenja rastlin in živali.

Delavnica vključuje skupinsko obravnavo treh urbanih tipologij v Ljubljani z uporabo metode radikalnega opazovanja in podivjanih kartografij, metode mapiranja, ki jo je razvil kolektiv Krater, ter oblikovanje intervencij za izboljšanje njihove biotske pestrosti. Udeležence vabimo, da na dogodek pridejo s svojimi kolesi.

PRIJAVE >>

DELAVNICA 2: Analiza in kartiranje prostora z uporabo javnih prostorskih podatkov

11. september 2024, 13.00–17.00 I Ustvarjalni laboratorij Krater

Vodijo: Urška Škerl (krajinska arhitektka in vizualna umetnica) in Alen Mangafić (geodet, raziskovalec pri Geodetskem inštitutu Slovenije)

Na delavnici bomo s pomočjo javno dostopnih prostorskih podatkov analizirali stanje in predvideni razvoj prostora, da bi bolje razumeli sliko prostorskega razvoja in možnih intervencij. Pridobljene podatke bomo analizirali in obdelovali z brezplačnimi programskimi in spletnimi orodji za geodetske informacijske sisteme, kot so QGIS, QField in Openstreetmap (OSM). S prekrivanjem izrisa podatkov slojev, kot so namenska raba prostora, veljavni in predvideni prostorski akti (občinski prostorski načrt in občinski podrobni prostorski načrt), javne površine, infrastruktura in drugi, bomo analizirali preseke ter izrisali karto možnih programskih sinhronosti v prostoru in povezljivosti trenutno razpršenih površin. Vhodne podatke bomo obdelali z orodjem QGIS, izhodne podatke – izrisane karte dodatnih, na delavnici razvitih vsebin – pa naložili na javno dostopni portal OSM, ki omogoča mednarodno izmenjavo. Spoznali bomo orodja, ki so primerna za kritično mapiranje in kontrakartografije.

PRIJAVE >>

* Večvrstni urbanizem je sinonim za pravičen urbani razvoj in prostorska praksa, ki jo ustvarjajo vzajemni odnosi med ljudmi in drugimi živimi bitji.

AVTORJI PROJEKTA

Trajna / kolektiv Krater I Kulturno društvo, ki ga vodijo oblikovalci in arhitekti Gaja Mežnarić Osole, Andrej Koruza in Danica Sretenović, se posveča razvoju in utemeljevanju ekosocialnih pristopov za upravljanje in zaščito urbane narave v luči podnebnih sprememb in zmanjševanja biodiverzitete. Trajna je orala ledino na področju inovativnega ravnanja z invazivnimi rastlinami in razvila blagovno znamko papirja Notweed, ki ga izdelujejo iz japonskega dresnika, ter k sodelovanju pri razvijanju novih krožnih ekonomij pritegnila Mestno občino Ljubljana. Leta 2020 je zagnala Ustvarjalni laboratorij Krater, katerega namen je oživiti in skrbeti za 18.000 m2 velik pionirski ekosistem, ki je vzniknil na nekdanjem gradbišču, ter spodbuditi (trans)lokalna sodelovanja med družbeno in okoljsko odzivnimi posamezniki in kolektivi. S Kraterjem se Trajna osredotoča na projekte, ki združujejo regenerativne materialne kulture, kritične prostorske in kulturne prakse, skupnostne ekonomije ter urgentno pedagoško delo, v svoj širši kolektiv pa je v ta namen pritegnila še mikrobiologa Primoža Turnška, ekologa Sebastjana Kovača, krajinsko arhitektko Urško Škerl, oblikovalca Roka Oblaka in večvrstno skupnost, ki tam domuje. Krater se je leta 2022 prebil v finale za nagrado New European Bauhaus, leta 2023 pa je prejel Plečnikovo medaljo za javni prostor.

Debra Solomon (NL) že več kot 25 let deluje na področju javnega prostora. V svojem delu združuje umetnost in infrastrukturni aktivizem s poudarkom na biotski raznovrstnosti, podnebni krizi ter pravici vseh vrst do prostora v mestu in posledično pravici do urbanega metabolizma. Leta 2019 je razvila koncept večvrstnega urbanizma* in ga leta 2021 predstavila v okviru nizozemskega paviljona na beneškem arhitekturnem bienalu. Na Univerzi v Amsterdamu pripravlja doktorat iz urbanističnega načrtovanja. Je tudi ustanoviteljica družbenega laboratorija za urbano kmetijstvo Urbaniahoeve. Ta se s svojimi kritičnimi prostorskimi praksami že od leta 2010 osredotoča na odnose in sobivanje vrst ter na produkcijo biotske raznovrstnosti. Trenutno se ukvarja s projektom VBAZO, 56 hektarjev velikim urbanim gozdnim vrtom v amsterdamskem okrožju Amsterdam-Zuidoost. VBAZO nastaja v sodelovanju med kolektivom Urbaniahoeve, ki ga vodita Debra Solomon in Renate Nollen, lokalno skupnostjo ter vsemi živimi bitji in procesi, ki se odvijajo v naravi.

Urška Škerl (SI) je krajinska arhitektka, piska in umetnica, sodelavka umetniškega zavoda za polimedijsko umetnost IEM in urednica mednarodne platforme za krajinsko arhitekturo Landezine. Svoja zanimanja izraža skozi umetniške projekte (STAL, Sejalec, People?) in tekste v avtorskih oddajah Tipologije prostora na Radiu Študent.

Alen Mangafić (HR/SI) je zaposlen na Geodetskem inštitutu Slovenije, kjer v okviru različnih projektov deluje kot analitik za daljinsko zaznavanje, koordinator, specialist in programer. Kot študent interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa Varstvo okolja (Univerza v Ljubljani) razvija sinergije med hiperspektralnim daljinskim zaznavanjem, strojnim učenjem in kemijsko analizo pri zaznavanju/spremljanju onesnaženosti tal. Obožuje odprto kodo, Linux, mačke, pse, glasbo, filozofijo, stripe in tofu.

Projekt OBRT VSEŽIVOSTI

Obrt vseživosti (Crafting Biodiversity) je raziskovalni projekt društva Trajna, namenjen uveljavljanju rokodelstva kot skrbstvene krajinske prakse. Projekt se osredotoča na oblikovanje kritičnih metodologij in imaginarijev ter administrativnih in prostorskih intervencij, ki prispevajo k zmanjševanju razdrobljenosti urbanih zemljišč in krepijo povezljivost vrst za dosego biotske pestrosti, pri čemer zagovarja pravico vseh vrst do zdravega življenjskega okolja v mestu.

Projekt je del platforme za sodobno rokodelstvo in oblikovanje MADE IN, ki združuje raziskovanje, oblikovanje in dediščino ter spodbuja sodelovanje in izmenjavo znanja med tradicionalnimi rokodelci, sodobnimi oblikovalci in drugimi strokovnjaki na področju kulture in znanosti. Platforma, ki temelji na predhodnem nagrajenem projektu MADE IN: pripovedi obrti in oblikovanja se loteva osrednjih vprašanj, povezanih z ohranjanjem bogate rokodelske dediščine, hkrati pa vzpodbuja kritično razmišljanje skozi prakse sodobne umetnosti in oblikovanja. Vključuje 10 partnerjev iz 6 držav.

MADE IN PARTNERJI: Oaza, Muzej dekorativnih umetnosti (MUO), Drugo more (Hrvaška); Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Center Rog (Slovenija); Mestni muzej Zenice (Bosna in Hercegovina); Nova Iskra (Srbija); Passa Ao Futuro (Portugalska); Univerza za uporabne znanosti Zwickau, Državne umetniške zbirke mesta Dresden – Muzej dekorativnih umetnosti (SKD) (Nemčija).

11.00 I Javno vodstvo po razstavi GRAD → koncepti, predmeti, prostori I Vodi kustosinja razstave in direktorica MAO Maja Vardjan.

Grad, kjer od leta 1992 deluje Muzej za arhitekturo in oblikovanje, je bil nekdaj renesančni dvorec, kjer sta bili ustanovljeni prva papirnica na Kranjskem in baza protestantizma na slovenskih tleh.

Nekoč znan kot Grad Kaltenbrunn (Mrzli studenec) imenovan po izviru mrzle vode, sta zaznamovali družini Kisl in Terpinc, ki sta imeli v gradu svoj sedež. Njegova vloga je bila vse od nastanka v 16. stoletju tako gospodarska kot kulturna in politična, saj so njegovi lastniki spodbujali napredek in gospodarski razvoj na Kranjskem.

Razstava GRAD → koncepti, predmeti, prostori predstavlja preplet dinamične grajske zgodovine z vlogo in pomenom Muzeja za arhitekturo in oblikovanje in njegovih zbirk. Postavitev izhaja iz elementov prostora: jarek, polje, soba, stolp, reka in dvorišče niso zgolj anonimna prizorišča, temveč aktivno soustvarjajo izkušnjo razstave. Ta v središče ne postavlja stavbne zgodovine, ampak predvsem življenje gradu, ki skozi stoletja ustvarja točke prelomov in skupaj z okoliško naravo spodbuja vedno novo mišljenje, znanje in invencije. V muzejskih artefaktih in zidovih gradu išče nadčasovne elemente, ki povezujejo preteklost in sedanjost. Razstavo smo oblikovali na podlagi šestih konceptov, ki vam jih bomo pobliže predstavili na vodstvu.

11.00 I Delavnica: Zeleno, ki te ljubim zeleno

Naše izhodišče raziskovanja bo stoletni grajski park. Spoznavali bomo različna drevesa in njihove značilnosti. Krošnje nudijo dom mnogim pticam. Nekdaj so v bližini rasle tudi murve in na fužinskem gradu so gojili celo sviloprejke. V parku bomo poiskali skriti bazen, ki ga je prerasla trava in si ogledali jarek, ki je bil nekdaj napolnjen z vodo. Odkrivali bomo pomen reke Ljubljanice, nato pa izdelali maketo parka. Ogledali si bomo nekaj vrtov, ki so se v različnih prostorih in skozi čas spreminjali. Ugotavljali bomo kdo danes skrbi za zelenje v mestu, kdo načrtuje zelene površine in ali imamo meščani pri tem kaj besede.

Ustvarjalnica je prostor zabave, igre, ustvarjanja, spoznavanja in druženja. Prostor, kjer lahko otroci od 5. do 12. leta preživljajo prosti čas v spoznavanju arhitekture in oblikovanja.

Prijave na ustvarjalnico: izobrazevanje@mao.si.

Zvočni sprehod, 60 min

Lokacija: Plečnikov stadion, Dunajska cesta

Ljubljana vse bolj pozablja na podobo mesta, katerega glavna sestavina je kulturna identiteta, ki se odraža tudi v arhitekturi. Pri tem je ključno, da kulturna dediščina, s katero morajo ljudje imeti osebni stik, ostaja živa.

Termini dogodka:

Sreda, 25. septembra ob 18.00 (premiera in pogovor)

Petek, 27. septembra ob 18.00

Sobota, 28. septembra ob 11.00

PRIJAVE na povezavi >> 

Zeleni atrij mesta je zvočna raziskava zapuščenega prostora sredi mesta, kjer se razrašča zelena krajina. Združuje umetnost in arhitekturo in črpa navdih iz zgodovinske zgradbe, ki so jo po zasnovi Jožeta Plečnika začeli graditi leta 1925. Poigrava se s spomini na preteklost in jih vpleta v sedanji čas. Centralni stadion za Bežigradom je za javnost zaprt že od leta 2008. Namesto da bi prostor namenili javnosti, stadion propada, njegov pomen pa se vse bolj izgublja. Preko zvočnosti in zgodovinjenja želiva tako prebivalcem kot obiskovalcem Ljubljane približati degradirani prostor stadiona, ki ga je razpadajoči čas izkrivil pod različnimi koti. Stadion v svojem tihem propadanju visi v brezčasni praznini in vzbuja ideje o njegovem oživljanju. Odmevi drobcev ruševin, palic, vej in stekla praskajo po teksturi zraka in opominjajo na nekoč aktiven prostor.

Zvočni sprehod bo deloval kot glasbena intervencija, ki bo Plečnikovemu stadionu vdihnila začasen smisel in ga oživila v njegovem resonančnem jedru. Spodbujala bo poglobljeno razmišljanje o ohranjanju kulturne dediščine in v ospredje postavila veččutno zaznavanje prostora, s poudarkom na akustičnih karakteristikah Plečnikovega stadiona in njegovega okolja, ki s svojim resonančnim telesom odigra vlogo instrumenta – stadion ne le kot prostor, temveč kot živa zvočna entiteta.

Nika van Berkel je leta 2015 zaključila študij arhitekture na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Kmalu zatem se je iz Slovenije preselila na Nizozemsko, kjer ustvarja in biva. Njeno delo raziskuje meje med arhitekturo, krajino, zvokom in umetnostjo.

Karmen Ponikvar je slovenska zvočna umetnica in raziskovalka elektronske in elektroakustične glasbe. Trenutno študira zvok na Inštitutu za sonologijo v Haagu na Nizozemskem, kjer raziskuje prostorskost zvoka in njegovo teksturo.

KOLOFON

Idejna zasnova, terensko snemanje in kompozicija: Nika van Berkel, Karmen Ponikvar

Teoretično besedilo: Miloš Kosec

Spremljajoča beseda v zvočnem sprehodu: Zala Velkavrh, Karmen Stariha

Glasovna interpretacija: Nataša Živkovič

Posebne zahvale: Irena Pivka, Brane Zorman

Produkcija: Cona, 2024

Koprodukcija premiere: Muzej za arhitekturo in oblikovanje