Okrogla miza je del Evropske turneje nagrade European Collective Housing Award, ki izpostavlja kakovostne primere kolektivne stanovanjske gradnje. Namen okroglih miz, ki potekajo v Barceloni, Amsterdamu, Ljubljani in Sarajevu, je razširiti razpravo o stanovanjskih vprašanjih ter povezati arhitekte, raziskovalce, odločevalce, aktiviste in predstavnike skupnosti.

Na okrogli mizi v MAO bodo udeleženci skozi prizmo prehodne identitete mesta Ljubljana, ki leži na nenehno spreminjajoči se meji med srednjo in vzhodno Evropo, naslovili tako zgodovinske pristope k reševanju stanovanjske problematike kot tudi sodobne izzive evropskih mest. Skozi razpravo bomo osvetlili tudi, kaj se iz preteklosti lahko naučimo za soočenje s sodobnimi stanovanjskimi izzivi.

Sodelujejo

• Urban Jeriha, direktor IPoP – Inštituta za politike prostora, Ljubljana
• Wenwen Cai, direktorica Arc en Rêve centre d’architecture v Bordeauxu
• Dora Kavčič, članica Zadrugatorja, Ljubljana
• Mária Topolčanská, arhitektka in raziskovalka stanovanjskih teorij v Pragi
• Anja Planišček, predavateljica in strokovnjakinja za stanovanjsko gradnjo, Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani
• Martina Malešič, raziskovalka in kustosinja, MAO, Ljubljana

Razprava bo potekala v angleščini.

Nagrada European Collective Housing Award izpostavlja projekte skupnostnega bivanja, ki spreminjajo način, kako živimo. Med prijavljenimi projekti so lahko novogradnje in prenove, javni ali zasebni projekti iz vseh 46 držav Sveta Evrope. Prijave za projekte, dokončane v letih 2024/25, so odprte do 30. aprila 2026.

Muzej za arhitekturo in oblikovanje se pridružuje programu festivala Odprtih hiš Slovenije 2026. Obiskovalce festivala vabimo, da se nam 19. aprila med 10. in 12. uro pridružijo na brezplačnem vodenem ogledu razstav Marjan Šorli in udomačena arhitektura in Je narava moderna?. V času vodenih ogledov bo za najmlajše pod vodstvom muzejskih animatork potekala MiniMAO igralnica.

Voden ogled razstave Marjan Šorli in udomačena arhitektura

10.00

Razstava Marjan Šorli in udomačena arhitektura je prva v novi seriji razstav Predogled, ki zbirko MAO z inovativnim pristopom odpirajo in predstavljajo javnosti. Septembra 2025 smo obeležili 110-letnico rojstva in 50-letnico smrti arhitekta Marjana Šorlija (1915–1975), projektanta, pisca, misleca, predavatelja, izjemnega avtorja, ki ga je zgodovina arhitekture do sedaj najpogosteje obšla. Razstava se posveča raziskovanju arhitektovega dela, vendar ne v klasični zaprti kurirani obliki, temveč kot odprt komentar raznolikega gradiva, ki ga je muzej ravnokar pridobil v svojo zbirko.

Marjan Šorli je bil izredno samosvoj, a hkrati značilen predstavnik slovenske povojne arhitekture. V njegovih hišah najdemo raznovrstne izvore, od Plečnikove šole, raziskovanja anonimne ljudske arhitekture ter uvidov s študijskega potovanja po Evropi in ZDA do anglosaških teorij o psihologiji zaznavanja prostora.

Arhitekt se je v naš kulturni prostor zapisal predvsem s svojevrstno materialno govorico in izrazom, ki se vselej giblje po robu, med arhetipskimi načeli in preverjenimi principi ter drznimi skrajnostmi sintakse uporabljenih tradicionalnih in sodobnih materialov, med subtilnim odnosom do naravnega in kulturnega konteksta ter odločnimi posegi v prostor.

Skozi svoj celotni opus je Šorli ustvarjal arhitekturo po meri človeka. Z eruditskim znanjem je črpal iz razvoja arhitekture, prostore skladnih proporcev in majhnega merila pa je gradil s tradicionalnimi materiali in elementi. Ob tem je upošteval zmožnosti tehnologije in prostorske organizacije svojega časa. Njegovi premisleki o prostoru so izredno aktualni tudi danes, saj je zagovarjal in gojil principe, kot so sobivanje narave in arhitekture, uporaba preprostih nizkotehnoloških prijemov pri osvetljevanju, zračenju, ogrevanju ali hlajenju prostorov (z vmesnimi conami), iskanje prave mere stavbe in odnos do človeškega merila.

Po razstavi vas bosta popeljala dr. Martina Malešič in Andraž Keršič, kustosa razstave.

Prijave >>

*Program je akreditiran pri ZAPS z 1 kt iz sklopa B (Teorija in referenčna praksa)

Voden ogled razstave Je narava moderna?

11.00 

Razstava Je narava moderna? raziskuje odnos do narave in pristope k ekološkemu mišljenju v modernistični arhitekturi in oblikovanju. Izhodišče razstave je zbirka MAO z bogatim naborom projektov, predmetov in dokumentacije s področij arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. stoletja.

Skozi teme Drevo, Organske strukture, Arhitektura in okolje, Ekološko znanje in Mesto kot organizem razstava razkriva, da modernizem ni bil le zgodba o domnevni ločitvi človeka in narave, temveč tudi prostor vprašanj, dvomov in inovacij, ki so se že pred desetletji dotikale tematik, kot so odgovorna raba virov, okoljska znanja, bioklimatske strategije, varovanje okolja in razumevanje prostora kot omejenega ekosistema.

Razstava osvetljuje zgodnjo vzpostavitev okoljske zavesti v Sloveniji. Dogodki v slovenskem prostoru, ki so se odvijali vzporedno z globalnimi prelomnicami, kažejo, kako so se takratni akterji odzivali na okoljske izzive in jih začeli tudi sistematično upravljati.

V času, ko je modernizem na globalnem severu gradil na ideji tehnološkega napredka, gospodarske rasti in neomejene industrijske proizvodnje, je v kontekstu socialistične Jugoslavije nastal obsežen modernistični opus, zaznamovan z družbenimi ambicijami, ki se je pomembno razlikoval od univerzalnega modernizma. Številni ustvarjalci so v svoje delo vključevali vernakularne prakse in izkazovali občutljiv odnos do krajine.

Razstava pretekle dogodke umešča v dialog s sodobnimi okoljskimi premisleki, kar še poglobijo štiri intervencije arhitektov in oblikovalcev, ki z inovativnim branjem zbirke muzeja zgodbo razširjajo v današnji čas ter odpirajo vprašanje kontinuitete.

Po razstavi vas bo popeljala Natalija Lapajne.

Prijave >>

*Program je akreditiran pri ZAPS z 1 kt iz sklopa B (Teorija in referenčna praksa)

PROGRAM ZA MLADE 

Moja muzejska knjigarna: Od tlorisa do makete 

11.00

Knjigarna Muzeja za arhitekturo in oblikovanje se nahaja na gradu Fužine, kjer so se nekoč zbirali največji književniki svojega časa. Prvotni lastniki gradu, družina Khisl, so bili zelo dejavni pri uveljavljanju protestantizma in slovenske pisane besede, na gradu pa so gostili pomembne reformatorje, kot sta bila Primož Trubar in Jurij Dalmatin. S svojo podporo so Khislovi prispevali tudi k nastanku ene prvih tiskarn knjig na Slovenskem in prve v Ljubljani (1575).

Danes, petsto let pozneje, na gradu živi sodobna muzejska knjigarna, kjer najdemo knjige, povezane z razstavami, knjige o arhitekturi, oblikovanju in fotografiji. Poseben kotiček je namenjen knjigam za otroke ter izdelkom slovenskih oblikovalcev, kot so plakati, nakit in igrače. Muzejska knjigarna pa ni le navadna prodajalna knjig, je prostor, kjer se obiskovalci pripravijo na ogled razstave, listajo po knjigah in poklepetajo z drugimi obiskovalci. Otroci bodo na delavnici raziskovali, kako so arhitekti v muzejski knjigarni zasnovali elemente pohištva, kjer so predstavljene knjige in drugi predmeti, kako se obiskovalci gibajo po prostoru ter čemu so namenjeni skrivni predali.

Po ogledu knjigarne se bodo otroci prelevili v arhitekte in oblikovalce ter iz različnih ustvarjalnih materialov in z veliko domišljije zasnovali svojo maketo muzejske knjigarne, v kateri bi se z veseljem izgubili med knjigami.

Prijave >>

MiniMAO igralnica

10.00 –12.00

Skozi uganke in zabavne naloge bomo raziskovali zanimive teme, povezane z aktualnima razstavama Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Odkrivali bomo, kako sta arhitektura in narava tesno prepleteni, opazovali oblike, strukture in materiale ter svoje ideje razvijali skozi risbo in 3D-modeliranje. Otroci bodo v družbi muzejskih animatork s pomočjo različnih materialov (karton, lesena paličja, legokocke) gradili svoje sanjske stavbe ter se preizkusili v vlogi pravih arhitektov.

Prijave >>

Za tiste, ki najraje ustvarjate po svoje približno enkrat mesečno odpre vrata MiniMAO igralnica, kjer mladi obiskovalci skozi uganke in zabavne naloge samostojno raziskujejo teme, povezane z aktualnimi razstavami. V igralnici so na voljo različni pripomočki in materiali (karton, lesena paličja, legokocke), s pomočjo katerih lahko preizkušate in razvijate svoje arhitekturne in oblikovalske zamisli v praksi.

MiniMAO igralnica je odprta med 10. in 18. uro: 19. aprila, 24. maja, 20. junija, 20. septembra, 18. oktobra, 29. novembra in 27. decembra.

*20. junija, na Poletno muzejsko noč bo MiniMAO igralnica izjemoma odprta med 18. in 20. uro.

Za potrebe Gorenjskega sejma, ki je bil sprva razpršen po več lokacijah v Kranju, je Marjan Šorli leta 1951 načrtoval kiosk z javnim straniščem in prodajalno Ljudske pravice. Ob paviljonu, ki je bil primer mediteransko zasnovane arhitekture, z ravno streho, pergolo in obdajajočim kamnitim zidom, je bil urejen tudi vrt z bazenom in mostom v elegantni betonski ločni konstrukciji. Vrt je zasnoval z Ruško Ogorevc kot nadaljevanje zasaditve v Prešernovem gaju in tudi kot del pejsažne ureditve vrta ob osnovni šoli. Vrt je šoli namreč dolga leta služil tudi kot učni prostor na prostem. Paviljon je leta 1966 v upravljanje dobilo Hortikulturno društvo Kranj; pozneje ga je prekrilo z novo zaščitno streho in delno spremenilo notranje prostore. Društvo v prostorih deluje še danes.

Paviljon in vrt, ki sta v svojem času predstavljala izredno kvaliteten primer večnamenskega javnega prostora, in se v naslednjih letih uspešno prilagajala novi rabi, sta tik pred prenovo. Kako se te lotiti, kako se dotakniti obstoječe arhitekturne, krajinske in tudi nesnovne dediščine, so vprašanja, ki jih bomo odpirali na vodstvu po paviljonu.

Vodita: kustosinja razstave Marjan Šorli in udomačena arhitektura Martina Malešič (MAO) in Ana Kreč (Fakulteta za arhitekturo UL) s člani Hortikulturnega društva Kranj, Zavodom za varstvo kulturne dediščine, Layerjevo hišo in drugimi strokovnjaki ter predstavniki zainteresirane javnosti.

* Program je akreditiran pri ZAPS z 1 kreditno točko iz sklopa B (Teorija in referenčna praksa).

Prosimo vas, da nam udeležbo na vodenem ogledu sporočite na izobrazevanje@mao.si.

Soorganizatorja dogodka: Hortikulturno društvo Kranj in Layerjeva hiša

Izhodišče kolesarske poti bo Tržaška cesta, vodeni ogled bomo nadaljevali po POTi skozi Koseze, Litostrojsko naselje, sosesko BS3, Žale in Jarše do Šmartinske ceste. Prof. Janez Koželj bo na ogledu predstavil več različnih ureditev, obnovljenih spomenikov in problematičnih odsekov.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

Vodi: prof. Janez Koželj

* Program je akreditiran pri ZAPS z 1 kreditno točko iz sklopa B (Teorija in referenčna praksa).

Pot spominov in tovarištva ali Pot ob žici je kulturno-zgodovinski spomenik oblikovane narave v obliki 32,5 km dolge poti okoli Ljubljane. Speljana je po trasi bodeče žice, ki je mesto obdajala med 2. svetovno vojno (1942–1945). Žične ovire je postavila italijanska armada z namenom, da osami odporniško gibanje v mestu in prepreči njegove stike z okolico. V sestavi obrambnega obroča je bilo 206 bunkerjev, utrjenih stražarnic, postojank in blokov.

Traso nekdanje žice je v petdesetih letih zakoličil arhitekt Vlasto Kopač, leta 1959 so po njegovih načrtih na nadzorne točke prehodov ob vpadnicah postavili 6 kamnitih obeliskov in nato do leta 1962 ob pot še 102 spominska kamna. V letih 1972–85 je na trasi žice potekala gradnja pešpoti in zasaditev drevoredov po načrtih arhitektov Mitje Omerse, Franca Kastelica in Jožeta Štoke. Leta 1985 so po načrtih celostne ureditve Poti spominov in tovarištva arhitekta Janeza Koželja s sodelavci postavili spominske jambore, smerokaze in informacijske table, izvedli rekonstrukcije nekaterih ostalin stražarnic in obeležje prve postavitve žice.

Pot spominov in tovarištva je skupinska stvaritev največjega zgodovinskega spomenika v mestu ter najmočnejša prvina njegove prepoznavnosti, saj so ga s prostovoljnim delom Ljubljančani večinoma zgradili sami. Spomenik, ki je bil kot spomin na okupacijo in upor prvenstveno namenjen vsakoletnemu množičnemu partizanskemu pohodu ob žici, smo skozi čas uspeli preoblikovati v družbeni prostor za različna druženja in rekreacijo. V ta namen so bila na trasi urejena počivališča, igrišča in športni otoki. Ohranjanje in vzdrževanje sklenjenega zelenega obroča je nujno, da bi lahko spomenik opravljal svojo memorialno, družbeno in okoljsko funkcijo v zelenem sistemu mesta, saj obsega četrtino vseh njegovih parkovnih površin.

Janez Koželj (1945) je dolgoletni profesor za arhitekturo mesta in urbanistično oblikovanje na Fakulteti za arhitekturo in Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Je avtor knjig Tipologija mestne stanovanjske arhitekture in njena sovisnost z morfologijo mestnega prostora/Vprašanja umetnosti gradnje (1987 in 1991, z A. Vodopivcem), Plečnikova Ljubljana (1996, z A. Hrauskym in D. Prelovškom) in Plečnik na tujem (1998, z A. Hrauskym in D. Prelovškom), Jože Plečnik – Dunaj, Praga, Ljubljana (2006, z A. Hrauskym in D. Prelovškom) in 2010 knjigo Maks Fabiani (z A. Hrauskym in M. Kambičem ). Kot mestni arhitekt in podžupan, pooblaščen za področje urbanizma in varstva okolja, je začrtal vizijo dolgoročnega razvoja Ljubljane do leta 2025, ki je podala smernice za Občinski prostorski načrt Mestne občine Ljubljana leta 2011. Uresničevanje njegove prostorske vizije je v zadnjih dveh mandatih Ljubljano prerodilo v živahno in lepo urejeno glavno mesto s preoblikovanjem javnih prostorov po načelih in metodah urbanističnega oblikovanja. Koželj je dobitnik mnogih nagrad in priznanj, med drugim priznanja častni član Zbornice za arhitekturo in prostor.

Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

Po gradu bo vodila Katarina Metelko.

Katarina Metelko je strokovnjakinja za umetnostno, stavbno in kulturno zgodovino posvetne arhitekture na Slovenskem. Posebno pozornost posveča stavbni in kulturni dediščini gradu Fužine in družine Khisl.

Na vodenem ogledu gradu se nam lahko pridružite vsako drugo soboto v mesecu.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

Redna cena vodstva: 7,00 €
Cena vodstva s popustom (učenci, dijaki, študenti, upokojenci): 3,50 €

Med 2. svetovno vojno je bila Ljubljana obdana z bodečo žico, bunkerji in minskimi polji. Na mestu nekdanje zapore danes poteka Pot spominov in tovarištva, krožna pot okoli mesta, ki jo je zasnoval arhitekt Vlasto Kopač. Ogledali si bomo njegove načrte in skice ter odkrivali, kakšne spremembe je pot doživela v 80. letih, ko je dobila podobo, kakršno poznamo danes. S pomočjo stripovske zgodbe bomo spoznavali vsakdanje življenje v času vojne ter razmišljali o pomenu svobode in miru. Pogovorili se bomo tudi o tem, kako pot danes povezuje ljudi in obuja spomin na preteklost. Na ustvarjalnem delu delavnice bodo otroci izdelali svojo maketo poti z drevoredi, travniki in obeležji ter skozi igro raziskovali, kako preko arhitekture ohranjamo spomin na preteklost.

Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Pot ob žici.

Medtem ko Gaza ostaja v primežu hude humanitarne krize in obsežnega uničenja kulturne in naravne dediščine, se na Zahodnem bregu širijo nezakonite naselbine in povečuje nasilje nad Palestinci. Z rušenjem sosesk, uničevanjem podeželja, javne infrastrukture in dediščine izginjajo tamkajšnje skupnosti, njihov zgodovinski spomin in tradicije, ki so se oblikovale skozi stoletja.

V mednarodni javnosti se odpirajo vse glasnejše razprave o prihodnosti in obnovi Gaze, pri čemer nekatere ideje, kot sta preoblikovanje Gaze v turistično kuliso ali luksuzno območje, ne upoštevajo potreb in pravic lokalnega prebivalstva ter ogrožajo možnosti za trajnostno in pravično obnovo, ki izhaja iz praks in sodelovanja lokalnih skupnosti.

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje bo v sodelovanju z Gibanjem za pravice Palestincev in Fakulteto za humanistične študije UP potekal pogovor s palestinsko-britanskim arhitektom Antoinom Raffoulom. V pogovoru se bomo osredotočili na vprašanje prihodnosti Gaze, na vlogo prostora, arhitekture in dediščine v času vojne in po njej, vlogo mednarodnih institucij, ter potrebo po njihovem aktivnejšem vključevanju v zaščito in obnovo. Ob tem Raffoul izpostavlja, da morajo procesi obnove upoštevati lokalno skupnost in njeno razumevanje prostora, zgodovine kot tudi ambicij za prihodnost.

Izhodišče pogovora bo Raffoulova vizija za obnovo Gaze, ki temelji na razumevanju Palestine kot prostora vseh, ki želijo živeti v miru, ter na njegovem večdesetletnem prizadevanju za obnovo vasi Lifta, zahodno od Jerulzalema. Lifta, ki ji še vedno grozi uničenje, je bila tudi s pomočjo izraelskih arhitekturnih organizacij leta 2015 uvrščena na poskusni seznam Unesca, leta 2018 pa na seznam organizacije World Monuments Fund. Na dogodku bomo predvajali kratek animirani film Antoina Raffoula, ki prikazuje Lifto pred letom 1948, ter z uporabo sodobnih tehnologij vizualizira življenje v vasi, kakršno bi lahko bilo.

S pogovorom želimo odpreti razmislek o tem, kako lahko obnova Gaze preseže zgolj tehnično rekonstrukcijo ter postane proces, ki upošteva družbene, kulturne in zgodovinske razsežnosti prostora.

Pogovor bo povezovala doc. dr. Neža Čebron Lipovec, Fakulteta za humanistične študije UP.

Dogodek je odprt za vse, vabljeni k poslušanju ter sodelovanju v razpravi.

* Program je akreditiran pri ZAPS z 1 kreditno točko iz sklopa B (Teorija in referenčna praksa).

Dogodek je del programa Svobodna Palestina, serije dogodkov, ki jih ob obletnici nakbe pripravlja zavod Divja misel s partnerji.

 —

Antoine Raffoul je palestinsko-britanski arhitekt, rojen 1941 v Nazaretu. Leta 1948 so ga sionisti skupaj z desetimi družinskimi člani pregnali iz doma v Haifi. Družina se je začasno naselila v Libanonu, od koder se nikoli več niso vrnili, njihov dom v Haifi pa je bil v začetku sedemdesetih let porušen.

Diplomiral je iz arhitekture na Univerzi Illinois v ZDA (1968), nato pa svojo kariero začel v New Yorku v biroju Victor Gruen Associates pod mentorstvom Césarja Pellija. Leta 1971 se je preselil v London, kjer je deloval v biroju Ahrends, Burton and Koralek, kasneje pa ustanovil lastno arhitekturno prakso, ki jo je vodil več kot 28 let. V tem času je sprožil kampanjo proti »arhitekturi izbrisa« v Palestini ter pozival, k izključitvi arhitektov, ki sodelujejo pri načrtovanju in gradnji nezakonitih judovskih naselbin, iz strokovnih združenj. Je pooblaščeni član Kraljevega inštituta britanskih arhitektov (RIBA) ter član organizacij ICOMOS, CIAV in Kraljevega geografskega društva.

V svojem delu združuje arhitekturo, raziskovanje vernakularnih tradicij in politični angažma. Posebej se posveča vprašanjem kulturne dediščine, pravice do vrnitve ter t. i. »arhitekture izbrisa« v Palestini. Leta 2007 je začel s prizadevanji za ohranitev zapuščene vasi Lifta pri Jeruzalemu, ki je bila pozneje uvrščena na Unescov poskusni seznam in seznam World Monuments Fund. Je tudi ustanovitelj platforme 1948 Lest We Forget ter soustanovitelj mednarodnega natečaja za obnovo porušenih palestinskih vasi.

Aktivno sodeluje pri aktualnih pobudah za obnovo Gaze, kjer zagovarja pristope, ki temeljijo na upoštevanju lokalne skupnosti in pravični prostorski ureditvi. Predava in objavlja na področju arhitekture, politike in kulturne dediščine, trenutno pa pripravlja knjigo o svojih potovanjih po Andaluziji, Maroku in alžirski Sahari.

V sklopu festivala Plečnikov dan vas vabimo k raziskovanju arhitekture Jožeta Plečnika za vso družino. Program bomo začeli s kratkim sprehodom ob grajskih Šancah, kjer bomo z obzidja opazovali mesto ter razmišljali o poudarkih in prostorskih idejah, ki so zaznamovale Plečnikovo načrtovanje Ljubljane. Navdih s sprehoda bomo prenesli v ustvarjalni del. Iz legokock bomo gradili lastne interpretacije Plečnikovih arhitekturnih motivov ter skozi igro raziskovali obliko, ritem, višino in stabilnost konstrukcije. Vsak izdelek bo na koncu našel svoj prostor v velikem Plečnikovem legomestu. 

Dogodek bo potekal na Ljubljanskem gradu. 

Celoten program in prijave >>

O festivalu Plečnikov dan

Ko je Plečnik gradil mozaik Ljubljane, je vanj sproti dodajal nove in nove kamenčke. Tudi Plečnik se je rad igral, imel je res bujno domišljijo! Nenehno je spreminjal in izboljševal svoje načrte, preizkušal nove možnosti, nikoli se ni zadovoljil s prvo rešitvijo. Prepričan je bil, da je lahko še boljši! Včasih je bil monumentalen, drugič skromen in varčen pri materialih, vedno pa iznajdljiv in pogumen. Ustvaril je mesto, v katerem je lepo in prijetno živeti, delati, se družiti in se igrati. Njegovi trgi, parki, ulice, mostovi in hiše živijo še danes, čeprav so nastali že pred mnogimi leti.

Misel, da bi z igro in druženjem Plečnikovo mesto skupaj gradili naprej, da bi bilo še boljše in lepše, ter želja, da bi navdihujočo Plečnikovo Ljubljano približali družinam, sta nas skrbnike in ljubitelje Plečnikove dediščine pripeljali do ideje, da priredimo celodnevni brezplačni festival v duhu Plečnikovega ustvarjanja. Dogodek je namenjen družinam, druženju in praznovanju arhitekture. Festival so zasnovali v Muzeju in galerijah mesta Ljubljana, vsako leto pa k sodelovanju povabijo raznolike partnerje, ki s svojim programom bogatijo dogajanje.

Festival Plečnikov dan poteka vsako drugo pomlad. Na dogodku sledimo Plečnikovi domišljiji, se igramo in z igro soustvarjajmo živahno Ljubljano, v kakršni bomo radi živeli. Tako kot je to znal Plečnik!

Ogledali si bomo razstavo oblikovalke Bibe Bertok, ene pomembnejših slovenskih ustvarjalk na področju industrijskega oblikovanja. Na razstavi bomo raziskovali različne kose pohištva ter se pogovarjali o materialih in tehnoloških rešitvah. Spoznali bomo tudi nekaj prepoznavnih kosov slovenskega oblikovanja ter se dotaknili ideje tako imenovane »flatpack« revolucije pohištva, ki ga lahko zapakiramo v ravno škatlo in ga doma preprosto sestavimo. Na delavnici bodo otroci z drobnimi kosi pohištva po lastnih zamislih opremili svojo sobo v malem. 

Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.

Poznate zgodbo o zmaju z mosta? Kaj nam sporočajo kamnite maske, ki z resnimi ali hudomušnimi izrazi opazujejo ulice z ljubljanskih pročelij? Zakaj so arhitekti na bančne palače umeščali čebele in panje? Ali veste, kdaj je po ljubljanskih ulicah prvič zapeljal tramvaj? Vabimo vas na raziskovalno potovanje po secesijski Ljubljani, obdobju, ko so arhitekti in umetniki mesto obogatili z valovitimi linijami in podobami cvetlic, živali ter mitoloških bitij. Sprehod je zasnovan kot družinska pustolovščina, kjer bomo skozi uganke in zgodbe spoznavali, kaj stavbe pripovedujejo o času, v katerem so nastale. 

Prijave: izobrazevanje@mao.si

Že od malih nog se učimo, kako ravnati z odpadki, a podobe našega vsakdana velikokrat niso ravno vzorne. V sedemdesetih letih so ulice preplavile Žabe 2, posebni koši, ki so otroke nagovarjali k odgovornemu ravnanju z odpadki. Oblikoval jih je Saša Mächtig, na njih pa so bili verzi pesnika Milana Jesiha in ilustracije Črta Potočnika. Pred ustvarjalno delavnico se bomo sprehodili po razstavi Je narava moderna?, kjer je razstavljena tudi Žaba 2, nato pa na delavnici izdelali mini koše za šiljenje barvic, ki jih bomo opremili s svojimi najljubšimi verzi in ilustracijami živali.

Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

Med ustvarjalno delavnico bo za spremljevalce otrok potekal voden ogled razstave Je narava moderna?.

Ustvarjalna delavnica spremlja razstavo Je narava moderna?. Ob ogledu razstave bomo posebno pozornost namenili drevesom na razstavljenih arhitekturnih načrtih. Z drevesi arhitekti poudarjajo poti in poglede, ustvarjajo senco ter v gosto pozidano okolje vnašajo naravo. Mestna drevesa imajo pomembno vlogo, saj izboljšujejo kakovost zraka, nudijo zavetje živalim in prispevajo k prijetnejšemu bivanju. Na delavnici bodo otroci raziskovali, kako lahko drevo postane del arhitekturne risbe. V tehniki kolaža in origamija bomo izdelali voščilnice, ki se ob odpiranju spremenijo v mali domišljijski gozd.

Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.

Poletna mala šola arhitekture je teden ustvarjalnega raziskovanja, kjer otroci odkrivajo arhitekturo v vsej njeni raznolikosti. V mali šoli arhitekture rišemo, načrtujemo, gradimo in sestavljamo ter ob tem razvijamo prostorsko, tehnično in družbeno razumevanje okolja. Skozi igro in pogovor udeleženci spoznavajo pomen arhitekturne dediščine, vlogo javnega prostora in odnos med arhitekturo in naravo. Pri ustvarjanju uporabljajo raznolike materiale in pripomočke, razvijajo domišljijo, radovednost in samostojnost. Del nalog poteka v skupinah, kjer se učijo sodelovanja, izmenjave idej in skupnega iskanja rešitev. 

Mala šola arhitekture bo potekala med 24. in 28. avgustom , vsak dan med 8.00 in 16.00.

Program po dnevih bo objavljen v juniju.

Primerno za otroke med 6. in 13. letom. 

Prijave: izobrazevanje@mao.si

Z ladjico se bomo podali na družinsko raziskovalno plovbo po Ljubljanici in mesto opazovali z redkeje doživete rečne perspektive. Med plovbo bomo občudovali mostove, nabrežja in arhitekturne podrobnosti, ki jih s kopnega pogosto spregledamo, prisluhnili šumenju vode in zgodbam, povezanim z reko. Obudili bomo Prešernove verze o Povodnem možu in spoznali pripoved o Briareju, skrivnostni pošasti z Barja. Otroci bodo med potjo iskali zmaje in zanimive podrobnosti na mostovih ter s preprostimi risarskimi nalogami skicirali stebre in detajle, ki nas bodo spremljalo vzdolž poti.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

Po vzoru pastirskih bajt je Plečnikov učenec arhitekt Vlasto Kopač na zahodnem delu Velike planine zasnoval več tipov počitniških hiš. Koče nimajo številk, temveč so poimenovane po gorskem rastlinju in živalih. Pri načrtovanju je ohranjal tradicijo in hkrati upošteval potrebe sodobnega časa. Izhajal je iz spoznanja, da se človek bolje počuti v manjši, leseni, po človeškem merilu ukrojeni koči kot v velikem planinskem hotelu. Ogledali si bomo arhitektove skice, načrte in fotografije, ki jih hranimo v muzeju, nato pa izdelali maketo lesene hiše.

Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.

Spoznavali bomo arhitekturo mojstra Jožeta Plečnika, od Ilirskega stebra do Tromostovja in tržnice, pokukali v Narodno in univerzitetno knjižnico, Križanke ter se sprehodili po Vegovi ulici. Opazovali bomo, kako je Plečnik oblikoval mesto po meri človeka, kaj je javni prostor in kako plastenje časa ter fragmenti starih stavb na novih lokacijah ustvarjajo povsem nove zgodbe. Razmišljali bomo, kaj pomeni svetovna dediščina, kako uvrstitev na seznam UNESCO ščiti kulturne dragocenosti in zakaj je Plečnikovo delo še danes pomembno za razumevanje prostora in zgodovine mesta. 

Prijave: izobrazevanje@mao.si

Gozd pokriva približno tretjino kopne površine Zemlje, Slovenija pa je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi. Na delavnici bomo odkrivali skrivnosti gozda in raziskovali, kako tesno je človekovo življenje povezano z lesom. Spoznali bomo, kako se je ta naravni material skozi zgodovino uporabljal v arhitekturi in z vsemi čutili raziskovali njegove lastnosti. Je les res »topel«, ali diši, kako nastane žagovina in ali vezana plošča res spominja na napolitanko? Navdih za ustvarjanje bomo iskali v načrtih, predmetih in fotografijah z razstave, kjer les v arhitekturi in oblikovanju igra osrednjo vlogo.

Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Pot ob žici.

Stol je eden najpogosteje oblikovanih in najbolj zanimivih kosov pohištva, ki ima v zgodovini oblikovanja posebno mesto. Na delavnici bomo spoznali razvoj stola skozi čas ter si ogledali zanimive primere, ki razkrivajo, kako so se skozi čas spreminjali materiali, konstrukcije in načini sedenja. Posebno pozornost bomo namenili najbolj prepoznavnim in nenavadnim stolom iz zbirke MAO. V ustvarjalnem delu delavnice bodo otroci zasnovali in izdelali lastne makete stolov ter ob tem raziskovali ravnotežje, obliko in stabilnost.

Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave BIO 29.