Aktualni dogodki
Vsi dogodkiVodeni ogled razstave Je narava moderna?
Nedelja v MAO / naslednji dogodek: 28. 6. 2026 / 11:00
Razstava Je narava moderna? raziskuje odnos do narave in pristope k ekološkemu mišljenju v modernistični arhitekturi in oblikovanju. Njeno izhodišče je zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) z bogatim naborom projektov, predmetov in dokumentacije s področij arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. stoletja. Po razstavi vas bo popeljala kustosinja Cvetka Požar. V času vodenega ogleda bo za otroke potekala ustvarjalna delavnica Mini koš Žaba 2. Prijave: izobrazevanje@mao.si
Razstava Je narava moderna? raziskuje odnos do narave in pristope k ekološkemu mišljenju v modernistični arhitekturi in oblikovanju. Njeno izhodišče je zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) z bogatim naborom projektov, predmetov in dokumentacije s področij arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. stoletja.
Po razstavi vas bo popeljala kustosinja Cvetka Požar.
V času vodenega ogleda bo za otroke potekala ustvarjalna delavnica Mini koš Žaba 2.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
Razstava Je narava moderna? raziskuje odnos do narave in pristope k ekološkemu mišljenju v modernistični arhitekturi in oblikovanju. Njeno izhodišče je zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) z bogatim naborom projektov, predmetov in dokumentacije s področij arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. stoletja.
Po razstavi vas bo popeljala kustosinja Cvetka Požar.
V času vodenega ogleda bo za otroke potekala ustvarjalna delavnica Mini koš Žaba 2.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
Ustvarjalna delavnica Mini koš Žaba 2
Nedelja v MAO / 28. 6. 2026 / 11:00
Že od malih nog se učimo, kako ravnati z odpadki, a podobe našega vsakdana velikokrat niso ravno vzorne. V sedemdesetih letih so ulice preplavile Žabe 2, posebni koši, ki so otroke nagovarjali k odgovornemu ravnanju z odpadki. Oblikoval jih je Saša Mächtig, na njih pa so bili verzi pesnika Milana Jesiha in ilustracije Črta Potočnika. Pred ustvarjalno delavnico se bomo sprehodili po razstavi Je narava moderna?, kjer je razstavljena tudi Žaba 2, nato pa na delavnici izdelali mini koše za šiljenje barvic, ki jih bomo opremili s svojimi najljubšimi verzi in ilustracijami živali. Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom. Prijave: izobrazevanje@mao.si Med ustvarjalno delavnico bo za spremljevalce otrok potekal voden ogled razstave Je narava moderna?.
Že od malih nog se učimo, kako ravnati z odpadki, a podobe našega vsakdana velikokrat niso ravno vzorne. V sedemdesetih letih so ulice preplavile Žabe 2, posebni koši, ki so otroke nagovarjali k odgovornemu ravnanju z odpadki. Oblikoval jih je Saša Mächtig, na njih pa so bili verzi pesnika Milana Jesiha in ilustracije Črta Potočnika. Pred ustvarjalno delavnico se bomo sprehodili po razstavi Je narava moderna?, kjer je razstavljena tudi Žaba 2, nato pa na delavnici izdelali mini koše za šiljenje barvic, ki jih bomo opremili s svojimi najljubšimi verzi in ilustracijami živali.
Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
Med ustvarjalno delavnico bo za spremljevalce otrok potekal voden ogled razstave Je narava moderna?.
Že od malih nog se učimo, kako ravnati z odpadki, a podobe našega vsakdana velikokrat niso ravno vzorne. V sedemdesetih letih so ulice preplavile Žabe 2, posebni koši, ki so otroke nagovarjali k odgovornemu ravnanju z odpadki. Oblikoval jih je Saša Mächtig, na njih pa so bili verzi pesnika Milana Jesiha in ilustracije Črta Potočnika. Pred ustvarjalno delavnico se bomo sprehodili po razstavi Je narava moderna?, kjer je razstavljena tudi Žaba 2, nato pa na delavnici izdelali mini koše za šiljenje barvic, ki jih bomo opremili s svojimi najljubšimi verzi in ilustracijami živali.
Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
Med ustvarjalno delavnico bo za spremljevalce otrok potekal voden ogled razstave Je narava moderna?.
Konferenca Krožna kultura: Ponovno uporabi, zmanjšaj, preoblikuj
Konferenca / 2. 7. 2026 / 09:00
Ko govorimo o zelenem prehodu, pogosto najprej pomislimo na tehnološke rešitve, energetiko in okoljske regulacije. Vendar tehnologija in zakoni sami po sebi ne bodo rešili podnebne krize – potrebujemo temeljit kulturni premik in aktivacijo ekološke imaginacije. Kje drugje bi se ta premik lahko začel, če ne prav v kulturnem in ustvarjalnem sektorju? Kulturno izobraževalno društvo PiNA (v sklopu projekta EkoKreatura) in Muzej za arhitekturo in oblikovanje – MAO (v sklopu projekta Platforma rabljenih materialov) združujeta moči in vas vabita na mednarodno strokovno konferenco Krožna kultura: Ponovno uporabi, zmanjšaj, preoblikuj. Tradicionalno sta bila kulturni in okoljski sektor obravnavana ločeno, a prihodnost zahteva njuno tesno povezovanje. Kultura in umetnost imata namreč edinstveno moč, da kompleksne okoljske podatke in podnebne izzive preoblikujeta v razumljive, skupne zgodbe ter skozi lokalne prostorske intervencije aktivno spreminjata družbeno ...
Ko govorimo o zelenem prehodu, pogosto najprej pomislimo na tehnološke rešitve, energetiko in okoljske regulacije. Vendar tehnologija in zakoni sami po sebi ne bodo rešili podnebne krize – potrebujemo temeljit kulturni premik in aktivacijo ekološke imaginacije. Kje drugje bi se ta premik lahko začel, če ne prav v kulturnem in ustvarjalnem sektorju?
Kulturno izobraževalno društvo PiNA (v sklopu projekta EkoKreatura) in Muzej za arhitekturo in oblikovanje – MAO (v sklopu projekta Platforma rabljenih materialov) združujeta moči in vas vabita na mednarodno strokovno konferenco Krožna kultura: Ponovno uporabi, zmanjšaj, preoblikuj.
Tradicionalno sta bila kulturni in okoljski sektor obravnavana ločeno, a prihodnost zahteva njuno tesno povezovanje. Kultura in umetnost imata namreč edinstveno moč, da kompleksne okoljske podatke in podnebne izzive preoblikujeta v razumljive, skupne zgodbe ter skozi lokalne prostorske intervencije aktivno spreminjata družbeno zavest.
Hkrati pa se mora kulturni sektor soočiti z lastnim delovanjem. Kako sistemsko meriti in zmanjšati ogljični odtis festivalov, razstav in vsakodnevne kulturne produkcije, ne da bi ob tem žrtvovali umetniško svobodo? Na konferenci bomo s strokovnjaki iz nevladnih organizacij, javnih zavodov, trajnostnih podjetij ter z raziskovalci in akademiki iskali konkretna orodja in politike za udejanjanje teh sistemskih sprememb.
Dogodek bo potekal v angleščini.
SODELUJOČI
Julie’s Bicycle (UK): Osrednje predavanje bo izvedla Laura Pando Martínez s svetovne pionirske organizacija, ki že leta uspešno mobilizira umetniški in kreativni sektor za soočanje s podnebno krizo.
Kilowatt / Serra Madre (IT): Chiara Crozzoli bo predstavila delovanje bolonjskega inkubatorja za socialne in ekološke inovacije, ki skozi umetnost in multidisciplinarni dialog preoblikuje zaznavo okoljskih izzivov v družbi.
ReBiennale (IT): Tommaso Cacciaribo bo predstavil platformo, ki deluje na področju recikliranja in ponovne uporabe materialov, ki ostajajo po velikih kulturnih dogodkih, kot je beneški bienale.
Regionalni paneli: V dveh dinamičnih razpravah se bodo tujim gostom pridružili prepoznavni domači in regijski akterji: Živa Kavka / Društvo Fokus, Žan Kobal in Barbara Predan / Skupina Futuring, Marin Nižić / Urbani Separe (HR) in Maša Cvetko / Prostorož.
PROGRAM
09.00–09.30 | Registracija
09.30–09.45 | Uvod in pozdrav organizatorjev // PiNA & MAO
09.45–10.30 | Osrednje predavanje // Laura Pando Martínez (Julie’s Bicycle)
10.30–10.50 | Predstavitev dobre prakse // Tomasso Cacciari (ReBiennale)
10.50–11.10 | Predstavitev dobre prakse // Chiara Crozzoli (Kilowatt, Serra Madre)
11.10–11.30 | Odmor za kavo in mreženje
11.30–12.30 | Pogovor: Zeleni prehod: politike, kultura in podnebna akcija // Živa Kavka (Gobbo / Fokus – društvo za sonaraven razvoj), Žan Kobal in Barbara Predan (Skupina Futuring), Tomasso Cacciari (ReBiennale) / Moderatorka: Ana Makežič( PiNA)
12.30–13.30 | Pogovor: Ekološka imaginacija: umetnost, prostor in skupnost // Chiara Crozzoli (Kilowatt), Marin Nižić (Urbani Separe), Maša Cvetko (Prostorož) / Moderatorka: Maja Vardjan
13.30–15.00 | Pogostitev in kosilo
Prijave
Udeležba na konferenci je brezplačna, vendar je zaradi omejenega števila mest v dvorani prijava obvezna. Prijave zbiramo najkasneje do torka, 30. junija 2026, oziroma do zapolnitve prostih mest.
Konferenco organizirata Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) ter Kulturno izobraževalno društvo PiNA. Dogodek poteka v sklopu projektov Platforma rabljenih materialov (MAO) in EkoKreatura (PiNA). Projekte finančno podpirata Ministrstvo za kulturo RS v sklopu razpisa Zeleni prehod v kulturi in Evropska unija.
Ko govorimo o zelenem prehodu, pogosto najprej pomislimo na tehnološke rešitve, energetiko in okoljske regulacije. Vendar tehnologija in zakoni sami po sebi ne bodo rešili podnebne krize – potrebujemo temeljit kulturni premik in aktivacijo ekološke imaginacije. Kje drugje bi se ta premik lahko začel, če ne prav v kulturnem in ustvarjalnem sektorju?
Kulturno izobraževalno društvo PiNA (v sklopu projekta EkoKreatura) in Muzej za arhitekturo in oblikovanje – MAO (v sklopu projekta Platforma rabljenih materialov) združujeta moči in vas vabita na mednarodno strokovno konferenco Krožna kultura: Ponovno uporabi, zmanjšaj, preoblikuj.
Tradicionalno sta bila kulturni in okoljski sektor obravnavana ločeno, a prihodnost zahteva njuno tesno povezovanje. Kultura in umetnost imata namreč edinstveno moč, da kompleksne okoljske podatke in podnebne izzive preoblikujeta v razumljive, skupne zgodbe ter skozi lokalne prostorske intervencije aktivno spreminjata družbeno zavest.
Hkrati pa se mora kulturni sektor soočiti z lastnim delovanjem. Kako sistemsko meriti in zmanjšati ogljični odtis festivalov, razstav in vsakodnevne kulturne produkcije, ne da bi ob tem žrtvovali umetniško svobodo? Na konferenci bomo s strokovnjaki iz nevladnih organizacij, javnih zavodov, trajnostnih podjetij ter z raziskovalci in akademiki iskali konkretna orodja in politike za udejanjanje teh sistemskih sprememb.
Dogodek bo potekal v angleščini.
SODELUJOČI
Julie’s Bicycle (UK): Osrednje predavanje bo izvedla Laura Pando Martínez s svetovne pionirske organizacija, ki že leta uspešno mobilizira umetniški in kreativni sektor za soočanje s podnebno krizo.
Kilowatt / Serra Madre (IT): Chiara Crozzoli bo predstavila delovanje bolonjskega inkubatorja za socialne in ekološke inovacije, ki skozi umetnost in multidisciplinarni dialog preoblikuje zaznavo okoljskih izzivov v družbi.
ReBiennale (IT): Tommaso Cacciaribo bo predstavil platformo, ki deluje na področju recikliranja in ponovne uporabe materialov, ki ostajajo po velikih kulturnih dogodkih, kot je beneški bienale.
Regionalni paneli: V dveh dinamičnih razpravah se bodo tujim gostom pridružili prepoznavni domači in regijski akterji: Živa Kavka / Društvo Fokus, Žan Kobal in Barbara Predan / Skupina Futuring, Marin Nižić / Urbani Separe (HR) in Maša Cvetko / Prostorož.
PROGRAM
09.00–09.30 | Registracija
09.30–09.45 | Uvod in pozdrav organizatorjev // PiNA & MAO
09.45–10.30 | Osrednje predavanje // Laura Pando Martínez (Julie’s Bicycle)
10.30–10.50 | Predstavitev dobre prakse // Tomasso Cacciari (ReBiennale)
10.50–11.10 | Predstavitev dobre prakse // Chiara Crozzoli (Kilowatt, Serra Madre)
11.10–11.30 | Odmor za kavo in mreženje
11.30–12.30 | Pogovor: Zeleni prehod: politike, kultura in podnebna akcija // Živa Kavka (Gobbo / Fokus – društvo za sonaraven razvoj), Žan Kobal in Barbara Predan (Skupina Futuring), Tomasso Cacciari (ReBiennale) / Moderatorka: Ana Makežič( PiNA)
12.30–13.30 | Pogovor: Ekološka imaginacija: umetnost, prostor in skupnost // Chiara Crozzoli (Kilowatt), Marin Nižić (Urbani Separe), Maša Cvetko (Prostorož) / Moderatorka: Maja Vardjan
13.30–15.00 | Pogostitev in kosilo
Prijave
Udeležba na konferenci je brezplačna, vendar je zaradi omejenega števila mest v dvorani prijava obvezna. Prijave zbiramo najkasneje do torka, 30. junija 2026, oziroma do zapolnitve prostih mest.
Konferenco organizirata Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) ter Kulturno izobraževalno društvo PiNA. Dogodek poteka v sklopu projektov Platforma rabljenih materialov (MAO) in EkoKreatura (PiNA). Projekte finančno podpirata Ministrstvo za kulturo RS v sklopu razpisa Zeleni prehod v kulturi in Evropska unija.
Arhitektura v živo: Bencinski servis Petrol Ljubljana, Edvard Ravnikar (1963-69)
Arhitektura v živo / 7. 7. 2026 / 18:00
V drugi polovici prejšnjega stoletja je bilo ob modernizaciji in razvoju prometa zgrajenih nekaj bencinskih črpalk, ki jih danes ne razumemo zgolj kot servisne objekte, temveč tudi kot arhitekturni presežek. Arhitekt Edvard Ravnikar je črpalko na Tivolski cesti v Ljubljani sprva načrtoval kot del večjega kompleksa v okviru urbanistične ureditve ob železniški progi, na meji z mestnim jedrom. Ta naj bi obsegal hotelski stolpič, restavracijo, podzemno garažo in več nadstrešnic. Do realizacije tega kompleksa ni prišlo. Naposled so bile nad črpalno ploščadjo zgrajene le tri nadstrešnice velikega razpona, podprte z enim samim stebrom na sredini. Te pričajo o izjemni inovativnosti v zasnovi konstrukcije, ki je plod Ravnikarjevega sodelovanja z inženirjem Ervinom Prelogom, odlikuje pa jih tudi plastično, prefinjeno oblikovanje betonskega telesa. Monumentalna betonska streha se proti zunanjosti tanjša in ustvarja videz lahkotne opne, ki lebdi nad nižjim, v ozadje ...
V drugi polovici prejšnjega stoletja je bilo ob modernizaciji in razvoju prometa zgrajenih nekaj bencinskih črpalk, ki jih danes ne razumemo zgolj kot servisne objekte, temveč tudi kot arhitekturni presežek. Arhitekt Edvard Ravnikar je črpalko na Tivolski cesti v Ljubljani sprva načrtoval kot del večjega kompleksa v okviru urbanistične ureditve ob železniški progi, na meji z mestnim jedrom. Ta naj bi obsegal hotelski stolpič, restavracijo, podzemno garažo in več nadstrešnic. Do realizacije tega kompleksa ni prišlo. Naposled so bile nad črpalno ploščadjo zgrajene le tri nadstrešnice velikega razpona, podprte z enim samim stebrom na sredini. Te pričajo o izjemni inovativnosti v zasnovi konstrukcije, ki je plod Ravnikarjevega sodelovanja z inženirjem Ervinom Prelogom, odlikuje pa jih tudi plastično, prefinjeno oblikovanje betonskega telesa. Monumentalna betonska streha se proti zunanjosti tanjša in ustvarja videz lahkotne opne, ki lebdi nad nižjim, v ozadje umaknjenim servisnim objektom. Prav nasproti te mojstrovine je še ena likovno-arhitekturno izjemna stavba bencinskega servisa, ki je nastala sočasno in jo odlikuje skulpturalna nadstrešnica Milana Miheliča.
Mali arhitekturi Ravnikarja in Miheliča sta predstavljeni skupaj z nekaterimi drugimi avtorsko zasnovanimi stavbami, tudi nadstreški restavracije Otočec Miloša Lapajneta, znotraj sklopa Organske strukture na razstavi Je narava moderna?. Razstava raziskuje odnos do narave in pristope k ekološkemu mišljenju v modernistični arhitekturi in oblikovanju.
Arhitekturo v živo bo vodila Tina Potočnik, umetnostna zgodovinarka, magistrica znanosti s področja muzeologije in konservatorstva ter doktorica arhitekture.
Tina Potočnik deluje kot raziskovalka in konservatorka na področju arhitekturne zgodovine in nepremične kulturne dediščine, v preteklosti med drugim pod okriljem Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU. Je generalna konservatorka Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in predavateljica na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redno objavlja in sodeluje pri razstavah, posvečenih arhitekturi 20. stoletja. V letu 2023, posvečenem Edvardu Ravnikarju, je kurirala razstavo KONS-TR³ Konstrukcija nove ere v Galeriji TR3, ki je podrobno osvetlila prve ideje in okoliščine izgradnje kompleksa Trga Republike v Ljubljani.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
V drugi polovici prejšnjega stoletja je bilo ob modernizaciji in razvoju prometa zgrajenih nekaj bencinskih črpalk, ki jih danes ne razumemo zgolj kot servisne objekte, temveč tudi kot arhitekturni presežek. Arhitekt Edvard Ravnikar je črpalko na Tivolski cesti v Ljubljani sprva načrtoval kot del večjega kompleksa v okviru urbanistične ureditve ob železniški progi, na meji z mestnim jedrom. Ta naj bi obsegal hotelski stolpič, restavracijo, podzemno garažo in več nadstrešnic. Do realizacije tega kompleksa ni prišlo. Naposled so bile nad črpalno ploščadjo zgrajene le tri nadstrešnice velikega razpona, podprte z enim samim stebrom na sredini. Te pričajo o izjemni inovativnosti v zasnovi konstrukcije, ki je plod Ravnikarjevega sodelovanja z inženirjem Ervinom Prelogom, odlikuje pa jih tudi plastično, prefinjeno oblikovanje betonskega telesa. Monumentalna betonska streha se proti zunanjosti tanjša in ustvarja videz lahkotne opne, ki lebdi nad nižjim, v ozadje umaknjenim servisnim objektom. Prav nasproti te mojstrovine je še ena likovno-arhitekturno izjemna stavba bencinskega servisa, ki je nastala sočasno in jo odlikuje skulpturalna nadstrešnica Milana Miheliča.
Mali arhitekturi Ravnikarja in Miheliča sta predstavljeni skupaj z nekaterimi drugimi avtorsko zasnovanimi stavbami, tudi nadstreški restavracije Otočec Miloša Lapajneta, znotraj sklopa Organske strukture na razstavi Je narava moderna?. Razstava raziskuje odnos do narave in pristope k ekološkemu mišljenju v modernistični arhitekturi in oblikovanju.
Arhitekturo v živo bo vodila Tina Potočnik, umetnostna zgodovinarka, magistrica znanosti s področja muzeologije in konservatorstva ter doktorica arhitekture.
Tina Potočnik deluje kot raziskovalka in konservatorka na področju arhitekturne zgodovine in nepremične kulturne dediščine, v preteklosti med drugim pod okriljem Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU. Je generalna konservatorka Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in predavateljica na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redno objavlja in sodeluje pri razstavah, posvečenih arhitekturi 20. stoletja. V letu 2023, posvečenem Edvardu Ravnikarju, je kurirala razstavo KONS-TR³ Konstrukcija nove ere v Galeriji TR3, ki je podrobno osvetlila prve ideje in okoliščine izgradnje kompleksa Trga Republike v Ljubljani.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
Vodeni ogled gradu Fužine
Voden ogled gradu / naslednji dogodek: 11. 7. 2026 / 11:00
Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Po gradu bo vodila Katarina Metelko. Katarina Metelko je strokovnjakinja za umetnostno, stavbno in kulturno zgodovino posvetne arhitekture na Slovenskem. Posebno pozornost posveča stavbni in kulturni dediščini gradu Fužine in družine Khisl. Na vodenem ogledu gradu se nam lahko pridružite vsako drugo soboto v mesecu. Prijave: ...
Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Po gradu bo vodila Katarina Metelko.
Katarina Metelko je strokovnjakinja za umetnostno, stavbno in kulturno zgodovino posvetne arhitekture na Slovenskem. Posebno pozornost posveča stavbni in kulturni dediščini gradu Fužine in družine Khisl.
Na vodenem ogledu gradu se nam lahko pridružite vsako drugo soboto v mesecu.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
Redna cena vodstva: 7,00 €
Cena vodstva s popustom (učenci, dijaki, študenti, upokojenci): 3,50 €
Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Po gradu bo vodila Katarina Metelko.
Katarina Metelko je strokovnjakinja za umetnostno, stavbno in kulturno zgodovino posvetne arhitekture na Slovenskem. Posebno pozornost posveča stavbni in kulturni dediščini gradu Fužine in družine Khisl.
Na vodenem ogledu gradu se nam lahko pridružite vsako drugo soboto v mesecu.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
Redna cena vodstva: 7,00 €
Cena vodstva s popustom (učenci, dijaki, študenti, upokojenci): 3,50 €
