Odprtje razstave: 8. julij ob 19. uri.   Kustosinje: Maja Vardjan, Cvetka Požar, Katjuša Kranjc   V interierju preživimo večino svojega časa. Notranji prostori doma, delovno okolje in prostori za prostočasne dejavnosti temeljito vplivajo na naš vsakdan, a kljub temu je interier le redko obravnavan kot predmet tehtnega strokovnega diskurza. Razstava Svet znotraj: oblikovanje modernih interierjev, 1930–danes prvič v večjem obsegu pri nas obravnava interier kot predmet sistematičnega raziskovanja in ovrednotenja. Pri tem ga ne omejuje na opremljanje prostora, ampak interier vzpostavlja kot sestavni del arhitekture in družbe. Interier je disciplina, ki združuje vrsto praks, ki zadevajo notranjost stavb in načine bivanja. V njem se prepletajo discipline arhitekture, notranjega oblikovanja in oblikovanja predmetov. Večinoma se obravnava z elementi, ki ustvarjajo prostor in njegovo atmosfero, kot so razmerja, svetloba, akustika, barve, teksture in materiali, ...

SKUPNO V SKUPNOSTI Sedemdeset let zadružnih domov kot družbene infrastrukture V vsakdanjem življenju pogosto ne opazimo, kako pomembne so skupnost, naša vpetost vanjo in povezanost z drugimi ljudmi ter kako močno določajo naš vsakdan. Hitro in korenito pa se zavemo njihovega pomanjkanja, ko je interakcija zaradi osebnih ali družbenih okoliščin pretrgana. Notranji javni prostori skupnosti se izkažejo za izjemno pomembne povezovalne elemente ravno v času gospodarskih, zdravstvenih ali naravnih kriz, zato je njihov obstoj ključnega pomena za najširšo skupnost. Razstava slovenskega paviljona na 17. mednarodni razstavi arhitekture La Biennale di Venezia se osredotoča na zadružni dom – večnamensko javno stavbo, praviloma postavljeno na podeželskih območjih. V vaseh, manjših mestih in na primestnih območjih se v njej izvajajo različne upravne, gospodarske, društvene in kulturne dejavnosti. Zadružni dom ima specifično arhitekturno tipologijo, katere značilnost je ...

Muzej za arhitekturo in oblikovanje hrani obsežne in dragocene zbirke s področij arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. in 21. stoletja. Zbirke pomenijo relevanten nabor predmetov, projektov in dokumentov, ki so oblikovali in tudi danes ustvarjajo naš vsakdan. So vir navdiha, idej, konceptov in provokacij za mnoge raziskovalce, skozi razstavo pa nagovarjajo tudi širši krog občinstva. Razstavo sestavlja več kot 200 predmetov, med katerimi so tako ikone slovenske arhitekture in oblikovanja kot tudi minljivi izdelki in predmeti, ki so prvič predstavljeni javnosti. Razstava izpostavlja razmerje med zbirko muzeja kot celoto in njenimi posameznimi deli. Kaj konstituira zbirko muzeja? Kaj pomenijo njeni edinstveni predmeti in v kakšnem odnosu so med seboj in s celoto? Ta razmerja so izpostavljena v instalaciji, ki sooča dela različnih časovnih obdobij, disciplin in tipologij. Za razliko od kronološko in hierarhično organiziranih predstavitev muzejskih zbirk ter ...

Dogodki

Nalagam...

Arhitektura v živo: Delavski dom Trbovlje

Arhitektura v živo / 29. 9. 2021 / 17:00

Zbirno mesto: Delavski dom Trbovlje Vodi: Nika Grabar   Delavski dom Trbovlje (DDT) je bil po načrtih arhitekta Marka Župančiča (1914 –2007) zgrajen leta 1956 in je predstavljal enega od simbolov življenja v novem družbenem sistemu. Center kulturne dejavnosti, nastal na podlagi pobud delavcev, s prispevki in prostovoljnim delom številnih posameznikov in skupnosti, je v trboveljski zgodovini opravil pomembno vlogo. Sama stavba predstavlja primer moderne arhitekture v industrializiranem urbanem okolju, ki je bila zgled za postavitev delavskih in kulturnih domov po vsej Sloveniji. Projekt DDT pa je kot primer dobre arhitekture svojega časa obravnavan tudi v okviru razstave Svet znotraj v MAO, ki na primeru 100 interierjev prikazuje ideje, ki so vodile oblikovanje notranjih prostorov od 30-ih let do danes.   Od zamisli do izgradnje skozi bogato zgodovino Delavskega doma Trbovlje vse do današnjih dni vas bo na tokratni Arhitekturi v živo popeljala arhitektka in ...

Zbirno mesto: Delavski dom Trbovlje

Vodi: Nika Grabar

 

Delavski dom Trbovlje (DDT) je bil po načrtih arhitekta Marka Župančiča (1914 –2007) zgrajen leta 1956 in je predstavljal enega od simbolov življenja v novem družbenem sistemu.
Center kulturne dejavnosti, nastal na podlagi pobud delavcev, s prispevki in prostovoljnim delom številnih posameznikov in skupnosti, je v trboveljski zgodovini opravil pomembno vlogo. Sama stavba predstavlja primer moderne arhitekture v industrializiranem urbanem okolju, ki je bila zgled za postavitev delavskih in kulturnih domov po vsej Sloveniji. Projekt DDT pa je kot primer dobre arhitekture svojega časa obravnavan tudi v okviru razstave Svet znotraj v MAO, ki na primeru 100 interierjev prikazuje ideje, ki so vodile oblikovanje notranjih prostorov od 30-ih let do danes.

 

Od zamisli do izgradnje skozi bogato zgodovino Delavskega doma Trbovlje vse do današnjih dni vas bo na tokratni Arhitekturi v živo popeljala arhitektka in docentka dr. Nika Grabar.

 

Delavski dom Trbovlje

Objekt je umeščen v središče rudarskega kraja na padajoč teren med dve cesti. Na vsako stran se odpira drugače, pred vhodom je park, v neposredni bližini pa tudi Rudarski dom. Programsko je DDT razdeljen na vhodno vežo, osrednjo avlo, upravni del stavbe in štiri edinstveno oblikovane dvorane. Kino in koncertno dvorano tako obdaja valovita lesena obloga, nad gledališko dvorano z vrtljivim okroglim odrom pa se razpenja strop, ki spominja na žareče sonce. Pred trodimenzionalno obarvano vhodno fasado z vertikalnimi svetlobnimi režami je manjši trg za prireditve na prostem. Do vhoda obiskovalca pospremijo plastike Stojana Batića, medtem ko pročelje ob stopnišču krasi mozaik akademskega kiparja Marija Preglja, za katerega je avtor leta 1958 prejel Prešernovo nagrado,

 

V zadnjem času se je Delavski dom Trbovlje uveljavil kot eden od centrov novomedijske kulture. Zasluga za to gre projektu Trbovlje Novomedijsko mesto, ki v okviru zavoda pokriva področje ustvarjanja v novih medijih. Preko njega se Delavski dom Trbovlje povezuje tako s slovenskimi kot tujimi institucijami na področju novomedijske umetnosti. V javnosti najbolj prepoznaven dogodek s tega področja je vsakoletni festival novomedijske umetnosti Speculum Artium, ki bo potekal med 23. in 25. septembrom, del projektov z razstave pa bo ostal na ogled tudi obiskovalcem Arhitekture v živo

 

Udeležba brezplačna. Prijave: izobrazevanje@mao.si

Prevoz v Trbovlje ni organiziran.

 

Deli

Zbirno mesto: Delavski dom Trbovlje

Vodi: Nika Grabar

 

Delavski dom Trbovlje (DDT) je bil po načrtih arhitekta Marka Župančiča (1914 –2007) zgrajen leta 1956 in je predstavljal enega od simbolov življenja v novem družbenem sistemu.
Center kulturne dejavnosti, nastal na podlagi pobud delavcev, s prispevki in prostovoljnim delom številnih posameznikov in skupnosti, je v trboveljski zgodovini opravil pomembno vlogo. Sama stavba predstavlja primer moderne arhitekture v industrializiranem urbanem okolju, ki je bila zgled za postavitev delavskih in kulturnih domov po vsej Sloveniji. Projekt DDT pa je kot primer dobre arhitekture svojega časa obravnavan tudi v okviru razstave Svet znotraj v MAO, ki na primeru 100 interierjev prikazuje ideje, ki so vodile oblikovanje notranjih prostorov od 30-ih let do danes.

 

Od zamisli do izgradnje skozi bogato zgodovino Delavskega doma Trbovlje vse do današnjih dni vas bo na tokratni Arhitekturi v živo popeljala arhitektka in docentka dr. Nika Grabar.

 

Delavski dom Trbovlje

Objekt je umeščen v središče rudarskega kraja na padajoč teren med dve cesti. Na vsako stran se odpira drugače, pred vhodom je park, v neposredni bližini pa tudi Rudarski dom. Programsko je DDT razdeljen na vhodno vežo, osrednjo avlo, upravni del stavbe in štiri edinstveno oblikovane dvorane. Kino in koncertno dvorano tako obdaja valovita lesena obloga, nad gledališko dvorano z vrtljivim okroglim odrom pa se razpenja strop, ki spominja na žareče sonce. Pred trodimenzionalno obarvano vhodno fasado z vertikalnimi svetlobnimi režami je manjši trg za prireditve na prostem. Do vhoda obiskovalca pospremijo plastike Stojana Batića, medtem ko pročelje ob stopnišču krasi mozaik akademskega kiparja Marija Preglja, za katerega je avtor leta 1958 prejel Prešernovo nagrado,

 

V zadnjem času se je Delavski dom Trbovlje uveljavil kot eden od centrov novomedijske kulture. Zasluga za to gre projektu Trbovlje Novomedijsko mesto, ki v okviru zavoda pokriva področje ustvarjanja v novih medijih. Preko njega se Delavski dom Trbovlje povezuje tako s slovenskimi kot tujimi institucijami na področju novomedijske umetnosti. V javnosti najbolj prepoznaven dogodek s tega področja je vsakoletni festival novomedijske umetnosti Speculum Artium, ki bo potekal med 23. in 25. septembrom, del projektov z razstave pa bo ostal na ogled tudi obiskovalcem Arhitekture v živo

 

Udeležba brezplačna. Prijave: izobrazevanje@mao.si

Prevoz v Trbovlje ni organiziran.

 

Deli

Voden ogled gradu Fužine

Voden ogled gradu / naslednji dogodek: 2. 10. 2021 / 11:00

Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Vodstva v slovenščini potekajo vsako prvo soboto v mescu ob 11. uri, vsako zadnjo soboto ob 11. uri pa v angleščini. Po gradu nas bo popeljala Katarina Metelko. Informacije in prijave: izobrazevanje@mao.si  

Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

Vodstva v slovenščini potekajo vsako prvo soboto v mescu ob 11. uri, vsako zadnjo soboto ob 11. uri pa v angleščini.
Po gradu nas bo popeljala Katarina Metelko.
Informacije in prijave: izobrazevanje@mao.si

 

Deli

Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

Vodstva v slovenščini potekajo vsako prvo soboto v mescu ob 11. uri, vsako zadnjo soboto ob 11. uri pa v angleščini.
Po gradu nas bo popeljala Katarina Metelko.
Informacije in prijave: izobrazevanje@mao.si

 

Deli
Nalagam...

Muzej je ponovno odprt! Vabljeni k ogledu aktualnih razstav in spremljevalnih dogodkov, kot so vodeni ogledi za skupine in program za mlade obiskovalce v živo!

Skip to content