Vodi: Ajda Bračič

Zbirno mesto: Poljanska cesta, park pred Srednjo zdravstveno šolo Ljubljana, pri panojih razstave Iščem stanovanje.

Ogledali si bomo dva primera organizirane stanovanjske gradnje ob Poljanski cesti, ki sta bila zgrajena v različnih časovnih obdobjih in izhajata iz različnih družbeno-ekonomskih okoliščin. Soseska Poljansko nabrežje je bila zgrajena na prelomu v novo tisočletje, stanovanjski kompleks Rdeča hiša pa leta 1929, v času med prvo in drugo svetovno vojno.

Rdeča hiša arhitekta Vladimirja Mušiča predstavlja poizkus mestnih oblasti, da po vzoru regulirane gradnje delavskih stanovanj na Dunaju prispeva k blažitvi zaradi gospodarske krize zaostrenih stanovanjskih razmer. Soseska Poljansko nabrežje pa je bila v času po osamosvojitvi Slovenije eden izmed prvih večjih projektov Stanovanjskega sklada Republike Slovenije in preizkus, kako v spremenjenih razmerah zagotavljati večje število dostopnih stanovanj. Vodilo pri snovanju obeh sosesk sta bili ekonomičnost in racionalnost gradnje.

Na vodstvu bomo skozi zgodovinske primere odprli kritično diskusijo o prostorskih, arhitekturnih in organizacijskih priložnostih za reševanje stanovanjske krize v prihodnosti.

Ajda Bračič je arhitektka in publicistka. Kot piska in urednica je sodelovala z vidnejšimi slovenskimi mediji s področja kulture, arhitekture in družbe. Je ustanoviteljica platforme Kajža, ki si prizadeva za popularizacijo prenove in trajnostnih modelov bivanja. Ajda Bračič je sokustosinja razstave Iščem stanovanje: Sto let organizirane stanovanjske gradnje.

Prosimo vas, da nam svojo udeležbo na brezplačnem vodenem ogledu sporočite na izobrazevanje@mao.si.

Vodi: Andraž Keršič

Zbirno mesto: krožno križišče pri kopališču Kolezija, pri postaji razstave Iščem stanovanje ob krožišču na Gradaški ulici.

V okviru spremljevalnega programa ob razstavi IŠČEM STANOVANJE … Sto let organizirane stanovanjske gradnje si bomo ogledali vrstne hiše na Langusovi ulici v Ljubljani, ki so jih kot alternativni model bivanja v zelenju za rešitev lastnega stanovanjskega problema zgradili člani ljubljanskega društva arhitektov, Marko Šlajmer, Bogdan Fink, Miloš Lapajne, Marjan Lešnik in drugi. Ena prvih stanovanjskih zadrug pri nas je v dvajsetih letih gradila tudi bližnje naselje hiš Stan in dom ob Tržaški cesti, po vojni pa se je zadružništvo v spremenjeni obliki nadaljevalo  v številnih zasnovah verižnih in vrstnih hiš. Razmah vrstnih hiš je leta 1956 spodbudila tudi razstava Stanovanje za naše razmere. Arhitekti Danilo Fürst, Oton Jugovec, Ilija Arnautović, Stanko Kristl, Savin Sever in drugi so za manjše zadružno organizirane skupine zgradili ene najlepših modernističnih arhitektur pri nas.

Nizka zgoščena zazidava omogoča neposreden stik z zunanjim prostorom in je danes postala ideal kakovostnega bivanjskega okolja. V Sloveniji je kulminirala v izgradnji naselja Murgle, ki sta ga zasnovala arhitekta Marta in France Ivanšek, parafraza vrstnih hiš pa so tudi terasasti bloki v naselju Koseze, ki jih je načrtoval Viktor Pust. Po osamosvojitvi zadružništvo pri nas žal ostaja samo na idejni ravni. Hiša z vrtom in tudi vrstna hiša sta pri današnjih cenah nepremičnin v Ljubljani povprečni družini srednjega sloja nedosegljivi, v bolj skupnostnih oblikah (skupni atriji in dvorišča) pa jih poskušajo v novih razmerah redefinirati nekateri projekti subvencioniranih najemnih stanovanj na južnem robu Ljubljane.

Andraž Keršič je študiral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani in Fakulteti za arhitekturo in oblikovanje v Aalborgu na Danskem. Med 2013–2017 je sodeloval z arhitekturnim ateljejem Medprostor, med 2018–2019 pa z arhitekturnim birojem Arrea arhitektura. Leta 2019 je soustanovil biro a2o2 arhitekti. Ukvarja se s prenovami, raziskovanjem in kuriranjem razstav. Za raziskavo Trajnostni pristopi za varstvo povojne arhitekturne dediščine 20. stoletja je prejel fakultetno Prešernovo nagrado.

Prosimo vas, da nam svojo udeležbo na vodenem ogledu sporočite na izobrazevanje@mao.si.

Zaradi velikega zanimanja smo v januarju pripravili dodaten voden ogled razstave Jože Brumen, modernistični oblikovalec in umetniški erudit.

Po razstavi vas bosta vodili kustosinji Petra Černe Oven in Cvetka Požar.

Jože Brumen sodi med vodilne slovenske oblikovalce, saj se je v povojnem obdobju uveljavil na področju oblikovanja knjig in drugih publikacij (predvsem s področja literature in umetnosti), pa tudi plakatov in celostnih grafičnih podob. Pri oblikovanju knjig gotovo izstopajo sloviti Integrali ’26 Srečka Kosovela, ki so izšli leta 1967.

Prva pregledna in študijsko zasnovana razstava njegovega bogatega ustvarjalnega opusa v MAO obsega dela od zgodnjih petdesetih let do prve polovice devetdesetih let 20. stoletja. Ob številnih že videnih in znanih projektih so na razstavi prikazani tudi projekti iz zgodnjega ustvarjalčevega obdobja in zasnove del, med katerimi mnoga niso bila še nikoli predstavljena v javnosti.

Udeležbo na vodenem ogledu nam sporočite na izobrazevanje@mao.si.

Vodi: Andraž Keršič, sokustos razstave Iščem stanovanje … Sto let organizirane stanovanjske gradnje.

Razstava, Iščem stanovanje …, umeščena v javni prostor, predstavlja arhitekturno, urbanistično in družbeno raznolikost organizirane stanovanjske gradnje v zadnjem stoletju pri nas. Zasnovana je kot informativna pot po javnem prostoru, na sedmih razstavnih postajah po Ljubljani. V okviru vodstva si bomo ogledali maketo zahodnega dela naselja Fužine ter dokumentacijski center v MAO, kjer so razstavljeni nekateri izvirniki literature, raziskav, načrtov in maket, ki so priče živahne interdisciplinarne strokovne izmenjave v nacionalnih in mednarodnih okvirih. Stanovanjski problem se je vedno znova razreševal ne samo skozi urbanistične in arhitekturne projekte, ampak tudi z njihovo objavo in široko javno debato, ki so jo sooblikovali. Iz muzeja bomo pot nadaljevali do postaje v parku pred MAO, ki skozi dokumentacijsko gradivo tematizira organizacijo in nastanek velikih sosesk onkraj obstoječe mestne zazidave.

V času vodenega ogleda bo za otroke od 5. do 12. leta v MAO potekala ustvarjalna delavnica Mobile.

Ker je število mest omejeno, vas prosimo vas, da nam svojo udeležbo na vodenem ogledu sporočite na izobrazevanje@mao.si

Skozi plakat Uroša Vagaje bomo odkrivali mestne ikone Ljubljane. Gradili bomo s kockami in v papirju poustvarjali pomembnejše stavbe, mostove in parkovne ureditve. Poseben poudarek bo na Plečnikovih stvaritvah. Z igro in ustvarjanjem bomo skupaj proslavili Plečnikov rojstni dan.

V času delavnice bo za spremljevalce otrok potekal voden ogled razstave IŠČEM STANOVANJE … Sto let organizirane stanovanjske gradnje.

Delavnica je namenjena otrokom od 5. do 12. leta.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

Vodi: Dr. Bogo Zupančič

Zbirno mesto: Bankarium – Muzej bančništva Slovenije, Čopova ulica 3

Mestna hranilnica ljubljanska je bila ustanovljena leta 1882 in je bila prva slovenska bančna ustanova. Stavba mestne hranilnice je delo sarajevskega arhitekta Josipa Vancaša. V Ljubljani je v prvem desetletju 20. stoletja zgradil tudi Ljudsko posojilnico in hotel Union na Miklošičevi cesti, ki sodita med najpomembnejše secesijske stavbe v mestu. Pročelje mestne hranilnice je preplet historičnih in secesijskih dekorativnih elementov, v srednji osi pa se zaključuje s čelom, ki ga krasi grb mesta Ljubljane. Portal v srednji osi stavbe je poudarjen z nadstreškom iz stekla in kovanega železa v obliki razprtih cvetnih listov. V notranjščini je obnovljena bančna dvorana, ki predstavlja enega redkih secesijskih ambientov v mestu. V stavbi je danes Bankarium, Muzeja bančništva Slovenije, ki je vrata odprl poleti 2021, z namenom obiskovalcem približati pomen denarja, bank in bančnih praks ter predstavlja 200-letno zgodovino bančništva na Slovenskem, od prve mestne hranilnice pa vse do digitalnih mobilnih denarnic. Prenovo je vodil Zavod za varstvo kulturne dediščine v sodelovanju z arhitekturnim birojem Triije pod vodstvom Andreja Mercine, oblikovanje razstave pa je vodila Sanja Jurca Avci, v zavodu TRANS.

Voden ogled je del spremljevalnega programa razstave IŠČEM STANOVANJE … Sto let organizirane stanovanjske gradnje, ki skozi predstavitve zgodovine stanovanjske gradnje pri nas izpostavlja tudi vlogo in pomen prve slovenske bančne ustanove in drugih finančnih institucij – hranilnice, kreditne zadruge in bančnih delniških družb v korelaciji s področjem zadružne gradnje, realiziranih bivanjskih idealov predvojnega in povojnega obdobja, vse do velikih sosesk iz druge polovice dvajsetega stoletja do gradnje danes.

Dr. Bogo Zupančič je na Univerzi v Ljubljani doktoriral leta 2000 s temo »(Stanovanjska) Arhitektura v tržnih pogojih«. Vrsto let je delal kot samostojni kulturni ustvarjalec – novinar. Pisal je o urbanih vprašanjih in objavljal članke o slovenski arhitekturi in slovenskih arhitektih in izdal vrsto knjig: Ljubljana Nebotičnik – denar in arhitektura, Arhitekt Josip Costaperaria in ljubljansko moderno meščanstvo Usode ljubljanskih stavb in ljudi, Inženirska zbornica Ljubljana 1919-44 ter Plečnikovi študenti in drugi jugoslovanski arhitekti v Le Corbusierovem ateljeju. Kot kustos v Muzeju arhitekture in oblikovanja (MAO) je pripravil več razstav. Poudariti velja razstavi Plečnikovi študenti pri Le Corbusieru (2007) in Smer B – Reforma oblikovanja (2012). Od leta 2020 je direktor MAO in je ekspert v delovni skupini  ob  vpisu Plečnikove Ljubljane na Unesco listo svetovne dediščine.

Prosimo vas, da nam svojo udeležbo na vodenem ogledu sporočite na izobrazevanje@mao.si.

Vodi: dr. Miloš Kosec

Zbirno mesto: Soseska Novo Brdo, pri panojih razstave Iščem stanovanje …

Soseski Zeleni gaj in Novo Brdo na zahodnem robu Ljubljane sta urbanistično in arhitekturno najambicioznejši projekt javne gradnje stanovanj v samostojni Republiki Sloveniji. Soseska, ki jo je zgradil Stanovanjski sklad Republike Slovenije (Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana pa je leta 2021 dodal subvencionirana najemna stanovanja na severnem delu Novega Brda), je zaradi velikosti, še bolj pa zaradi desetletne gradnje po fazah, pretežno izvedene z javnimi natečaji, na katerih so zmagali številni najopaznejši sodobni slovenski arhitekturni ustvarjalci, prerez slovenske javne stanovanjske gradnje v novem tisočletju. Zaradi preusmeritve Stanovanjskega sklada Republike Slovenije od gradnje stanovanj za trg, ki zaznamujejo prvo obdobje Brda, v gradnjo stanovanj za dolgoročni najem in zaradi številnih raznolikih avtorskih jezikov avtorjev delov soseske pomeni branje Brda in sprehajanje skozenj tudi sprehod skozi možnosti, dosežke, potenciale in omejitve aktualne slovenske stanovanjske politike in arhitekture.

Dr. Miloš Kosec je sokustos razstave Iščem stanovanje…Sto let organizirane gradnje. Je arhitekt in kritik, kustos za arhitekturo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje in član uredniškega odbora revije Outsider. Doktoriral je iz vprašanja pasivnosti in aktivizma v sodobni arhitekturi na kolidžu Birkbeck v Londonu.

Prosimo vas, da nam svojo udeležbo na vodenem ogledu sporočite na izobrazevanje@mao.si.