Osrednja razstava v Ravnikarjevem letu 2023   Odprtje: četrtek, 30. november ob 19.00   Edvard Ravnikar (1907 – 1993) je zakoličil prostore moderne slovenske družbe in države, preoblikoval razumevanje vloge arhitekta 20. stoletja, arhitekturo pa odprl ustvarjalnemu dvomu in nikoli dokončanemu eksperimentu. Nacionalni in mednarodni pomen Ravnikarjeve zapuščine in odnosa do arhitekturne dediščine 20. stoletja nasploh terja tudi njeno aktualizacijo v duhu 21. stoletja. Ravnikarjevi ambienti so bistveno zaznamovali proces osamosvojitve, tranzicijskih in sodobnih družbenih vrenj; odpirajo vprašanja dostopnega javnega prostora, energetske, programske in protipotresne sanacije stavb. Ti izzivi terjajo odgovorno posredovanje stroke med ohranjanjem dediščinske pričevalnosti in prilagajanja družbenim in okoljskim danostim, ki so bistveno drugačne od tistih iz časa Ravnikarjevega ustvarjanja.   To so vprašanja, na katera bo odgovarjala razstava v MAO. Na ...

ODPRTJE: sreda, 13. december ob 19.00 I KAPELA MAO   Center za kreativnost je v okviru evropske platforme Distributed Design razpisal že drugi odprti poziv za koprodukcije serij v omejeni nakladi. V okviru poziva Povezovanje sodobnega oblikovanja, rokodelstva in obrti, je bilo izbranih 10 del slovenskih ustvarjalcev, ki so s finančnimi spodbudami in mentorstvi zasnovali nov produkt ali vidno posodobili že obstoječega za namen predstavitve na medinstitucionalni razstavi Trienale rokodelstva in razstavi Crafting Futures.   Razstavljeni izdelki naslavljajo aktualno temo povezovanja sodobne oblikovalske produkcije z bogato kulturno dediščino rokodelstva in obrti kot virom navdiha in idej za sodobno, inovativno, trajnostno ter lokalno proizvodnjo, temelječo na naravnih materialih, tradicionalnih znanjih in spretnostih. Z razstavo želimo predvsem izpostaviti prožnostni potencial rokodelstva in njegovo relevantnost za današnjo spreminjajočo se družbeno in okoljsko ...

+/– 1 °C V iskanju dobro uglašene arhitekture Ekologija je v preteklem desetletju bistveno vplivala na številne stroke in postala integralni del njihovega razvoja, pri čemer arhitektura ni izjema. Za domnevno večjo ekološkost arhitekture so s toplotnimi črpalkami, tehnologijo ničenergijskih hiš, prezračevanjem z rekuperacijo in podobnim poskrbele druge inženirske stroke; te naše domove preobražajo v visokotehnološke stroje, ki naj bi pripomogli k ekonomičnemu ravnanju z energijo. Čeprav je ekologija, ki jo mnogi v arhitekturi razumejo kot »energetska učinkovitost«, neizbežen kontekst sodobnosti, ki definira arhitekturo, ga slednja naslavlja paradoksno. Namesto da bi kritično reartikulirala svoja konceptualna izhodišča, ekološka vprašanja praviloma rešuje izključno s tehnologijo, skrito med stenami. »Energetska učinkovitost« tako nastopa kot popolnoma ločena, neodvisna komponenta stavbe, posledično pa je ekologiji v arhitekturi pogosto dodeljen status ...

Aktualni Dogodki

Nalagam...

Marjan SMERKE I FOTOGRAF

Razstava / 18. 10.—2. 12. 2023 / 00:00

Galerija Družina, Krekov trg 1 Odprtje: 18.10.2023 ob 18.00   V Galeriji Družina je na ogled razstava fotografij Marjana Smerketa z naslovom Marjan Smerke FOTOGRAF (1932-2017). Kustosinja razstave je Katarina Jurjavčič, kustosinja Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, pri postavitvi pa je sodeloval tudi dr. Primož Lampič, kustos za fotografijo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje.   Fotografska razstava Marjan Smerke, fotograf (1932-2017) prvič zaokroženo predstavlja umetniški fotografski opus Marjana Smerketa, ki ga hranijo tri slovenske muzejske ustanove in dediči gradiva. Najpomembnejša značilnost zrelega Smerketovega umetniškega fotografskega opusa izraža njegov eksperimentalni značaj. S še vedno ne povsem razjasnjenimi laserogrami si je zagotovil ugledno mesto v slovenski in tudi evropski fotografiji. V sedemdesetih letih, ko je dosegel vrhunec svoje umetniške fotografije, je hkrati nenehno iskal nove teme in pristope, se vračal v direkten ...

Galerija Družina, Krekov trg 1

Odprtje: 18.10.2023 ob 18.00

 

V Galeriji Družina je na ogled razstava fotografij Marjana Smerketa z naslovom Marjan Smerke FOTOGRAF (1932-2017). Kustosinja razstave je Katarina Jurjavčič, kustosinja Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, pri postavitvi pa je sodeloval tudi dr. Primož Lampič, kustos za fotografijo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje.

 

Fotografska razstava Marjan Smerke, fotograf (1932-2017) prvič zaokroženo predstavlja umetniški fotografski opus Marjana Smerketa, ki ga hranijo tri slovenske muzejske ustanove in dediči gradiva. Najpomembnejša značilnost zrelega Smerketovega umetniškega fotografskega opusa izraža njegov eksperimentalni značaj. S še vedno ne povsem razjasnjenimi laserogrami si je zagotovil ugledno mesto v slovenski in tudi evropski fotografiji. V sedemdesetih letih, ko je dosegel vrhunec svoje umetniške fotografije, je hkrati nenehno iskal nove teme in pristope, se vračal v direkten zajem posnetkov iz realnosti, pa spet odkril novo polje za svežo vrsto posnetkov.

 

Pri tem ga je seveda spodbujalo dinamično okolje IJS, najbolj vitalne slovenske znanstvene institucije, kjer je služboval, bil je član enega najaktivnejših slovenskih fotoklubov, vodil pa ga je tudi lasten ustvarjalni nemir. Rad je poskusil kaj novega, kar je značilno za izrazito duševno dinamične in kreativne osebe. Zato njegov opus pokriva široko polje fotografije: od začetnega realizma prek subjektivne fotografije do eksperimentalnih poskusov z radikalno abstraktnimi izidi. (dr. Primož Lampič, iz monografije Marjan Smerke, fotograf (1932-2017).

Deli

Galerija Družina, Krekov trg 1

Odprtje: 18.10.2023 ob 18.00

 

V Galeriji Družina je na ogled razstava fotografij Marjana Smerketa z naslovom Marjan Smerke FOTOGRAF (1932-2017). Kustosinja razstave je Katarina Jurjavčič, kustosinja Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, pri postavitvi pa je sodeloval tudi dr. Primož Lampič, kustos za fotografijo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje.

 

Fotografska razstava Marjan Smerke, fotograf (1932-2017) prvič zaokroženo predstavlja umetniški fotografski opus Marjana Smerketa, ki ga hranijo tri slovenske muzejske ustanove in dediči gradiva. Najpomembnejša značilnost zrelega Smerketovega umetniškega fotografskega opusa izraža njegov eksperimentalni značaj. S še vedno ne povsem razjasnjenimi laserogrami si je zagotovil ugledno mesto v slovenski in tudi evropski fotografiji. V sedemdesetih letih, ko je dosegel vrhunec svoje umetniške fotografije, je hkrati nenehno iskal nove teme in pristope, se vračal v direkten zajem posnetkov iz realnosti, pa spet odkril novo polje za svežo vrsto posnetkov.

 

Pri tem ga je seveda spodbujalo dinamično okolje IJS, najbolj vitalne slovenske znanstvene institucije, kjer je služboval, bil je član enega najaktivnejših slovenskih fotoklubov, vodil pa ga je tudi lasten ustvarjalni nemir. Rad je poskusil kaj novega, kar je značilno za izrazito duševno dinamične in kreativne osebe. Zato njegov opus pokriva široko polje fotografije: od začetnega realizma prek subjektivne fotografije do eksperimentalnih poskusov z radikalno abstraktnimi izidi. (dr. Primož Lampič, iz monografije Marjan Smerke, fotograf (1932-2017).

Deli

Iskanja v risbi, spoznanja v misli

Razstava / 27. 10.—30. 11. 2023 / 00:00

Fragmenti iz zapuščine Edvarda Ravnikarja, Cankarjev dom   Arhitekt Edvard Ravnikar (1907–93) je bil gotovo najbolj celovita osebnost slovenske arhitekture in urbanizma v drugi polovici 20. stoletja. Bil je najbolj nadarjen in avtonomen učenec velikega Jožeta Plečnika ter tudi zelo cenjen sodelavec Le Corbusierja v Parizu. Poleg številnih urbanističnih in arhitekturnih zasnov je za sabo pustil tudi velik opus intimnih pričevanj v risbi in besedi, ki so manj znana in so nam jih ohranili njegovi dediči. Srečanje z njimi se nas lahko globoko dotakne tako z lepoto podob kot tudi s pronicljivostjo misli, saj premorejo veliko notranjo moč.   Pred vami so povečave arhitektovih risb in rokopisov, odtisnjenih na viseča platna, ki oblikujejo začasen troladijski prostor v njegovi najlepši dvorani, vhodni avli Cankarjevega doma. Navdihujoče podobe so prepletene z lucidnimi observacijami, komplementarna pola njegovega ustvarjanja pa sta tesno prepletena in povezana; ...

Fragmenti iz zapuščine Edvarda Ravnikarja, Cankarjev dom

 

Arhitekt Edvard Ravnikar (1907–93) je bil gotovo najbolj celovita osebnost slovenske arhitekture in urbanizma v drugi polovici 20. stoletja. Bil je najbolj nadarjen in avtonomen učenec velikega Jožeta Plečnika ter tudi zelo cenjen sodelavec Le Corbusierja v Parizu. Poleg številnih urbanističnih in arhitekturnih zasnov je za sabo pustil tudi velik opus intimnih pričevanj v risbi in besedi, ki so manj znana in so nam jih ohranili njegovi dediči. Srečanje z njimi se nas lahko globoko dotakne tako z lepoto podob kot tudi s pronicljivostjo misli, saj premorejo veliko notranjo moč.

 

Pred vami so povečave arhitektovih risb in rokopisov, odtisnjenih na viseča platna, ki oblikujejo začasen troladijski prostor v njegovi najlepši dvorani, vhodni avli Cankarjevega doma. Navdihujoče podobe so prepletene z lucidnimi observacijami, komplementarna pola njegovega ustvarjanja pa sta tesno prepletena in povezana; umetnik se srečuje z znanstvenikom, risar z mislecem, poet z inventorjem.

 

Risbe na razstavi lahko shematsko razdelimo v tri kategorije: prvobitna iskanja, ki tipajo za še ne izrečenimi oblikami vizionarskih arhitektur, virtuozna, dramatična doživetja urbanih in naravnih krajin, ki so ga navdihovale, ter raziskovanja v risbi in skici, namenjena konkretnim projektom (od velikih vedut do najmanjših detajlov, kot npr. za Trg republike in Cankarjev dom, v katerem se nahajamo).

 

Ravnikar je bil tudi izjemen humanist, erudit in pričevalec svojega stoletja. V zapuščini njegovih drobnih knjižic naletimo na analitsko pronicljiva, globoka razmišljanja o sodobnem svetu, umetnosti in arhitekturi ter življenju nasploh. Večkrat so podprta z referencami iz filozofije, literature, zgodovine in znanosti, pa tudi nacionalne kulture in politike …

 

Pred vami je torej izbor risb in misli tega velikega ustvarjalca, ki bo gotovo še dolgo predmet raziskovanja in navdiha radovednih mladih in starih, saj je še danes v marsičem zelo sodoben.

 

KOLOFON

Avtor razstave

Aleksander S. Ostan

 

V sodelovanju z

Majdo Kregar in Heleno Ravnikar (Ambient)

 

Vizualna podoba in razstavna konstrukcija

Atelje Ostan Pavlin

 

Grafično oblikovanje

Atelje Ostan Pavlin in Nena Gabrovec

 

Skice, risbe

Edvard Ravnikar (v lasti dedičev in Ambienta d.o.o.)

 

Sodelavci

Nataša Pavlin, Žan Artelj, Daniel Ilieski in Alja Cevc (Atelje Ostan Pavlin)

 

Vodja in koordinator projekta

Katarina Hergouth (CD), kustosinja razstavnega programa CD

Nikola Pongrac (MAO)

 

Prevod in jezikovni pregled

Sonja Košmrlj (CD), jezikovni pregled

Anina Oblak (CD), prevod

 

Partnerja

Razstava je nastala v koprodukciji Cankarjevega doma in Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (generalna direktorica Cankarjevega doma: Uršula Cetinski; v. d. direktorice Muzeja za arhitekturo in oblikovanje: Maja Vardjan)

 

Razstava je nastala s podporo:

 

Ustanovitelj in glavni sofinancer programov Cankarjevega doma ter glavni financer programov Muzeja za arhitekturo in oblikovanje je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Deli

Fragmenti iz zapuščine Edvarda Ravnikarja, Cankarjev dom

 

Arhitekt Edvard Ravnikar (1907–93) je bil gotovo najbolj celovita osebnost slovenske arhitekture in urbanizma v drugi polovici 20. stoletja. Bil je najbolj nadarjen in avtonomen učenec velikega Jožeta Plečnika ter tudi zelo cenjen sodelavec Le Corbusierja v Parizu. Poleg številnih urbanističnih in arhitekturnih zasnov je za sabo pustil tudi velik opus intimnih pričevanj v risbi in besedi, ki so manj znana in so nam jih ohranili njegovi dediči. Srečanje z njimi se nas lahko globoko dotakne tako z lepoto podob kot tudi s pronicljivostjo misli, saj premorejo veliko notranjo moč.

 

Pred vami so povečave arhitektovih risb in rokopisov, odtisnjenih na viseča platna, ki oblikujejo začasen troladijski prostor v njegovi najlepši dvorani, vhodni avli Cankarjevega doma. Navdihujoče podobe so prepletene z lucidnimi observacijami, komplementarna pola njegovega ustvarjanja pa sta tesno prepletena in povezana; umetnik se srečuje z znanstvenikom, risar z mislecem, poet z inventorjem.

 

Risbe na razstavi lahko shematsko razdelimo v tri kategorije: prvobitna iskanja, ki tipajo za še ne izrečenimi oblikami vizionarskih arhitektur, virtuozna, dramatična doživetja urbanih in naravnih krajin, ki so ga navdihovale, ter raziskovanja v risbi in skici, namenjena konkretnim projektom (od velikih vedut do najmanjših detajlov, kot npr. za Trg republike in Cankarjev dom, v katerem se nahajamo).

 

Ravnikar je bil tudi izjemen humanist, erudit in pričevalec svojega stoletja. V zapuščini njegovih drobnih knjižic naletimo na analitsko pronicljiva, globoka razmišljanja o sodobnem svetu, umetnosti in arhitekturi ter življenju nasploh. Večkrat so podprta z referencami iz filozofije, literature, zgodovine in znanosti, pa tudi nacionalne kulture in politike …

 

Pred vami je torej izbor risb in misli tega velikega ustvarjalca, ki bo gotovo še dolgo predmet raziskovanja in navdiha radovednih mladih in starih, saj je še danes v marsičem zelo sodoben.

 

KOLOFON

Avtor razstave

Aleksander S. Ostan

 

V sodelovanju z

Majdo Kregar in Heleno Ravnikar (Ambient)

 

Vizualna podoba in razstavna konstrukcija

Atelje Ostan Pavlin

 

Grafično oblikovanje

Atelje Ostan Pavlin in Nena Gabrovec

 

Skice, risbe

Edvard Ravnikar (v lasti dedičev in Ambienta d.o.o.)

 

Sodelavci

Nataša Pavlin, Žan Artelj, Daniel Ilieski in Alja Cevc (Atelje Ostan Pavlin)

 

Vodja in koordinator projekta

Katarina Hergouth (CD), kustosinja razstavnega programa CD

Nikola Pongrac (MAO)

 

Prevod in jezikovni pregled

Sonja Košmrlj (CD), jezikovni pregled

Anina Oblak (CD), prevod

 

Partnerja

Razstava je nastala v koprodukciji Cankarjevega doma in Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (generalna direktorica Cankarjevega doma: Uršula Cetinski; v. d. direktorice Muzeja za arhitekturo in oblikovanje: Maja Vardjan)

 

Razstava je nastala s podporo:

 

Ustanovitelj in glavni sofinancer programov Cankarjevega doma ter glavni financer programov Muzeja za arhitekturo in oblikovanje je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Deli

Voden ogled gradu Fužine

Voden ogled gradu / 2. 12. 2023 / 11:00

Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške ...

Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

 

Po gradu bo vodila Katarina Metelko. Katarina Metelko je strokovnjakinja za umetnostno, stavbno in kulturno zgodovino posvetne arhitekture na Slovenskem. Posebno pozornost posveča stavbni in kulturni dediščini gradu Fužine in družine Khisl.

 

Na vodenem ogledu gradu se nam lahko pridružite vsako prvo soboto v mesecu.

 

Prijave: izobrazevanje@mao.si

Deli

Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

 

Po gradu bo vodila Katarina Metelko. Katarina Metelko je strokovnjakinja za umetnostno, stavbno in kulturno zgodovino posvetne arhitekture na Slovenskem. Posebno pozornost posveča stavbni in kulturni dediščini gradu Fužine in družine Khisl.

 

Na vodenem ogledu gradu se nam lahko pridružite vsako prvo soboto v mesecu.

 

Prijave: izobrazevanje@mao.si

Deli

Nedelja v MAO

Vodstvo, Delavnica / 3. 12. 2023 / 11:00

Ta veseli dan kulture in prva nedelja v mesecu – PROST VSTOP 11.00 I Vodstvo po razstavi Struktura modernosti: iskanja Edvarda Ravnikarja I Edvard Ravnikar (1907 – 1993) je zakoličil prostore moderne slovenske družbe in države, preoblikoval razumevanje vloge arhitekta 20. stoletja, arhitekturo pa odprl ustvarjalnemu dvomu in nikoli dokončanemu eksperimentu. Po razstavi bo vodil kustos razstave dr. Miloš Kosec. Več na povezavi 11.00 I LEGO ustvarjalna delavnica za vse generacije Najprej se bomo sprehodili po razstavi in si pobliže ogledali makete stavb, ki jih je načrtoval arhitekt Edvard Ravnikar. Vsaka ima svojo zgodbo. Razmišljali bomo o materialih, barvi in svetlobi. V delavnici pa preizkušali merilo, reliefe ter iz legokock gradili hiše, stolpnice in trge. V navdih nam bosta lego stvaritvi študentov arhitekture, ki so na mednarodni delavnici v Kranju izvedli Ravnikarjev Hotel Creina in palačo občine Kranj (OLO). Prijave: izobrazevanje@mao.si

Ta veseli dan kulture in prva nedelja v mesecu – PROST VSTOP
11.00 I Vodstvo po razstavi Struktura modernosti: iskanja Edvarda Ravnikarja I Edvard Ravnikar (1907 – 1993) je zakoličil prostore moderne slovenske družbe in države, preoblikoval razumevanje vloge arhitekta 20. stoletja, arhitekturo pa odprl ustvarjalnemu dvomu in nikoli dokončanemu eksperimentu. Po razstavi bo vodil kustos razstave dr. Miloš Kosec. Več na povezavi
11.00 I LEGO ustvarjalna delavnica za vse generacije
Najprej se bomo sprehodili po razstavi in si pobliže ogledali makete stavb, ki jih je načrtoval arhitekt Edvard Ravnikar. Vsaka ima svojo zgodbo. Razmišljali bomo o materialih, barvi in svetlobi. V delavnici pa preizkušali merilo, reliefe ter iz legokock gradili hiše, stolpnice in trge. V navdih nam bosta lego stvaritvi študentov arhitekture, ki so na mednarodni delavnici v Kranju izvedli Ravnikarjev Hotel Creina in palačo občine Kranj (OLO).
Deli
Ta veseli dan kulture in prva nedelja v mesecu – PROST VSTOP
11.00 I Vodstvo po razstavi Struktura modernosti: iskanja Edvarda Ravnikarja I Edvard Ravnikar (1907 – 1993) je zakoličil prostore moderne slovenske družbe in države, preoblikoval razumevanje vloge arhitekta 20. stoletja, arhitekturo pa odprl ustvarjalnemu dvomu in nikoli dokončanemu eksperimentu. Po razstavi bo vodil kustos razstave dr. Miloš Kosec. Več na povezavi
11.00 I LEGO ustvarjalna delavnica za vse generacije
Najprej se bomo sprehodili po razstavi in si pobliže ogledali makete stavb, ki jih je načrtoval arhitekt Edvard Ravnikar. Vsaka ima svojo zgodbo. Razmišljali bomo o materialih, barvi in svetlobi. V delavnici pa preizkušali merilo, reliefe ter iz legokock gradili hiše, stolpnice in trge. V navdih nam bosta lego stvaritvi študentov arhitekture, ki so na mednarodni delavnici v Kranju izvedli Ravnikarjev Hotel Creina in palačo občine Kranj (OLO).
Deli

Potujoča zakladnica zgodb: Razvoj modela družbeno ozaveščenega post-muzeja v kontekstu dolgoživosti

7. 12. 2023 / 14:00

Vljudno vabljeni na predstavitev in delno simulacijo projekta socialne inovacije »Potujoča zakladnica zgodb: Razvoj modela družbeno ozaveščenega post-muzeja v kontekstu dolgoživosti« študentov Filozofske fakultete, ki je nastala v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje ter Centrom aktivnosti Fužine.   V sodobni dobi digitalizacije in t.i. epidemije osamljenosti se vedno hitreje izgubljajo vsakdanja znanja in zgodbe, ki jih vsi nosimo v sebi kot posamezniki, in predstavljajo nesnovno kulturno dediščino časa in prostora v katerem živimo. Študentje FF jo želijo s pomočjo metode pripovedovanja zgodb (story-telling) zaščiti in ohraniti za prihodnje rodove.   Po različnih koncih Slovenije organizirajo t.i. »mobilne muzeje«, ki bodo v vsaki skupnosti posebej povabili in povezali njene člane skozi njihove življenjske pripovedi ter zapise. Na takšen način si želijo zbrati, ohraniti ter oživljati znanja in zgodbe, ki sestavljajo nesnovno ...

Vljudno vabljeni na predstavitev in delno simulacijo projekta socialne inovacije »Potujoča zakladnica zgodb: Razvoj modela družbeno ozaveščenega post-muzeja v kontekstu dolgoživosti« študentov Filozofske fakultete, ki je nastala v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje ter Centrom aktivnosti Fužine.

 

V sodobni dobi digitalizacije in t.i. epidemije osamljenosti se vedno hitreje izgubljajo vsakdanja znanja in zgodbe, ki jih vsi nosimo v sebi kot posamezniki, in predstavljajo nesnovno kulturno dediščino časa in prostora v katerem živimo. Študentje FF jo želijo s pomočjo metode pripovedovanja zgodb (story-telling) zaščiti in ohraniti za prihodnje rodove.

 

Po različnih koncih Slovenije organizirajo t.i. »mobilne muzeje«, ki bodo v vsaki skupnosti posebej povabili in povezali njene člane skozi njihove življenjske pripovedi ter zapise. Na takšen način si želijo zbrati, ohraniti ter oživljati znanja in zgodbe, ki sestavljajo nesnovno kulturno dediščino v našem prostoru.

 

Predstavitev je namenjena ljubiteljem kulturne dediščine, organizacijam in posameznikom, ki jih področje zanima in vsem, ki delujejo na področju medgeneracijskega povezovanja.

Deli

Vljudno vabljeni na predstavitev in delno simulacijo projekta socialne inovacije »Potujoča zakladnica zgodb: Razvoj modela družbeno ozaveščenega post-muzeja v kontekstu dolgoživosti« študentov Filozofske fakultete, ki je nastala v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje ter Centrom aktivnosti Fužine.

 

V sodobni dobi digitalizacije in t.i. epidemije osamljenosti se vedno hitreje izgubljajo vsakdanja znanja in zgodbe, ki jih vsi nosimo v sebi kot posamezniki, in predstavljajo nesnovno kulturno dediščino časa in prostora v katerem živimo. Študentje FF jo želijo s pomočjo metode pripovedovanja zgodb (story-telling) zaščiti in ohraniti za prihodnje rodove.

 

Po različnih koncih Slovenije organizirajo t.i. »mobilne muzeje«, ki bodo v vsaki skupnosti posebej povabili in povezali njene člane skozi njihove življenjske pripovedi ter zapise. Na takšen način si želijo zbrati, ohraniti ter oživljati znanja in zgodbe, ki sestavljajo nesnovno kulturno dediščino v našem prostoru.

 

Predstavitev je namenjena ljubiteljem kulturne dediščine, organizacijam in posameznikom, ki jih področje zanima in vsem, ki delujejo na področju medgeneracijskega povezovanja.

Deli

Razstava in Pop-Up: Izdelovanje prihodnosti I Crafting Futures

Pop-up razstava / 13. 12. 2023 / 18:00

V sredo, 13. decembra, vas vabimo na prednovoletno druženje v Muzej za arhitekturo in oblikovanje! Sprehodili se bomo po manjši razstavi Centra za kreativnost Crafting Futures I Izdelovanje prihodnosti, ki naslavlja aktualno temo povezovanja sodobne oblikovalske produkcije z bogato dediščino rokodelstva, ter po osrednji razstavi MAO Struktura modernosti: iskanja Edvarda Ravnikarja.   Na pop-up prodajni razstavi CzK se bodo predstavili oblikovalci in oblikovalke z ročno izdelanimi izdelki, ki sledijo načelom trajnostne produkcije. Večer bomo sklenili v dobri družbi ob lokalni kulinarični spremljavi s Klemnom Koširjem in glasbeno-vizualno izkušnjo z DJ Fejzom in VJ programom. Vstop je prost.   PROGRAM 18.00-21.00 POP-UP PRODAJNA RAZSTAVA  Foh Studio I Darja Malešič I Stories of Silver I Pjorkkala I Nina Vastl Štefe I Maruša Mazej I Salto Dionys I Lara Baler I VuVu I Natura Morta I Bojana Križanec I M Y U    19.00 ODPRTJE RAZSTAVE CRAFTING FUTURES I ...

V sredo, 13. decembra, vas vabimo na prednovoletno druženje v Muzej za arhitekturo in oblikovanje! Sprehodili se bomo po manjši razstavi Centra za kreativnost Crafting Futures I Izdelovanje prihodnosti, ki naslavlja aktualno temo povezovanja sodobne oblikovalske produkcije z bogato dediščino rokodelstva, ter po osrednji razstavi MAO Struktura modernosti: iskanja Edvarda Ravnikarja.

 

Na pop-up prodajni razstavi CzK se bodo predstavili oblikovalci in oblikovalke z ročno izdelanimi izdelki, ki sledijo načelom trajnostne produkcije. Večer bomo sklenili v dobri družbi ob lokalni kulinarični spremljavi s Klemnom Koširjem in glasbeno-vizualno izkušnjo z DJ Fejzom in VJ programom.

Vstop je prost.

 

PROGRAM

18.00-21.00 POP-UP PRODAJNA RAZSTAVA 

Foh Studio I Darja Malešič I Stories of Silver I Pjorkkala I Nina Vastl Štefe I Maruša Mazej I Salto Dionys I Lara Baler I VuVu I Natura Morta I Bojana Križanec I M Y U 

 

19.00 ODPRTJE RAZSTAVE CRAFTING FUTURES I IZDELOVANJE PRIHODNOSTI

Izdelki ustvarjalcev: Rok Oblak I Luka Pleskovič I Darja Malešič I Maruša Mazej I Pjorkkala I Andraž Rudi Vrhovšek I Lucija Perko I Lara Baler I Boris Ouček I Nina Vastl Štefe I Luka Bernik I Črt Štrubelj

Fotoprojekt Klemna Ilovarja

 

20.00 DRUŽENJE

Kulinarična spremljava s Klemnom Koširjem

Glasbeno-vizualna izkušnja: DJ Fejzo in VJ program

 

20.30 VODEN OGLED PO RAZSTAVI STRUKTURA MODERNOSTI: ISKANJA EDVARDA RAVNIKARJA

 

Vabimo vas, da se nam pridružite na barvitem decembrskem druženju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje in Centra za kreativnost!

 

Več o razstavi Crafting Futures >>

 

Deli

V sredo, 13. decembra, vas vabimo na prednovoletno druženje v Muzej za arhitekturo in oblikovanje! Sprehodili se bomo po manjši razstavi Centra za kreativnost Crafting Futures I Izdelovanje prihodnosti, ki naslavlja aktualno temo povezovanja sodobne oblikovalske produkcije z bogato dediščino rokodelstva, ter po osrednji razstavi MAO Struktura modernosti: iskanja Edvarda Ravnikarja.

 

Na pop-up prodajni razstavi CzK se bodo predstavili oblikovalci in oblikovalke z ročno izdelanimi izdelki, ki sledijo načelom trajnostne produkcije. Večer bomo sklenili v dobri družbi ob lokalni kulinarični spremljavi s Klemnom Koširjem in glasbeno-vizualno izkušnjo z DJ Fejzom in VJ programom.

Vstop je prost.

 

PROGRAM

18.00-21.00 POP-UP PRODAJNA RAZSTAVA 

Foh Studio I Darja Malešič I Stories of Silver I Pjorkkala I Nina Vastl Štefe I Maruša Mazej I Salto Dionys I Lara Baler I VuVu I Natura Morta I Bojana Križanec I M Y U 

 

19.00 ODPRTJE RAZSTAVE CRAFTING FUTURES I IZDELOVANJE PRIHODNOSTI

Izdelki ustvarjalcev: Rok Oblak I Luka Pleskovič I Darja Malešič I Maruša Mazej I Pjorkkala I Andraž Rudi Vrhovšek I Lucija Perko I Lara Baler I Boris Ouček I Nina Vastl Štefe I Luka Bernik I Črt Štrubelj

Fotoprojekt Klemna Ilovarja

 

20.00 DRUŽENJE

Kulinarična spremljava s Klemnom Koširjem

Glasbeno-vizualna izkušnja: DJ Fejzo in VJ program

 

20.30 VODEN OGLED PO RAZSTAVI STRUKTURA MODERNOSTI: ISKANJA EDVARDA RAVNIKARJA

 

Vabimo vas, da se nam pridružite na barvitem decembrskem druženju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje in Centra za kreativnost!

 

Več o razstavi Crafting Futures >>

 

Deli
Nalagam...

Vabljeni k ogledu aktualnih razstav in spremljevalnih dogodkov, kot so vodeni ogledi za skupine in program za mlade obiskovalce v živo!

Skip to content