Aktualni dogodki
Vsi dogodkiO postavkah in pasteh moderne: arhitektura in krajinska arhitektura
Simpozij / 13. 10. 2026 / 15:00
Mednarodni posvet ob razstavi Je narava moderna? Ekološke perspektive v zbirki MAO, 1930–1979 Razstava Je narava moderna? Ekološke perspektive v zbirki MAO, 1930–1979 raziskuje odnos do narave in pristope k ekološkemu mišljenju v moderni arhitekturi in oblikovanju. Njeno izhodišče je zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), z bogatim naborom projektov, predmetov in dokumentacije s področij arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. stoletja. Drugi mednarodni simpozij, ki spremlja razstavo, je namenjen premisleku ključnih konceptov in postavk moderne v arhitekturi in krajinski arhitekturi z vidika sodobne okoljske krize. Na simpoziju bomo obravnavali nekatera ključna izhodišča moderne, kot so udobje, ekonomičnost gradnje in energetska učinkovitost stavb, ter njihove uresničitve v modernistični arhitekturi. Posebno pozornost bomo namenili vlogi krajinske arhitekture v obdobju moderne, tako v mednarodnem prostoru kot v Sloveniji, kjer se je kot ...
Mednarodni posvet ob razstavi Je narava moderna? Ekološke perspektive v zbirki MAO, 1930–1979
Razstava Je narava moderna? Ekološke perspektive v zbirki MAO, 1930–1979 raziskuje odnos do narave in pristope k ekološkemu mišljenju v moderni arhitekturi in oblikovanju. Njeno izhodišče je zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), z bogatim naborom projektov, predmetov in dokumentacije s področij arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. stoletja.
Drugi mednarodni simpozij, ki spremlja razstavo, je namenjen premisleku ključnih konceptov in postavk moderne v arhitekturi in krajinski arhitekturi z vidika sodobne okoljske krize. Na simpoziju bomo obravnavali nekatera ključna izhodišča moderne, kot so udobje, ekonomičnost gradnje in energetska učinkovitost stavb, ter njihove uresničitve v modernistični arhitekturi. Posebno pozornost bomo namenili vlogi krajinske arhitekture v obdobju moderne, tako v mednarodnem prostoru kot v Sloveniji, kjer se je kot samostojna stroka začela uveljavljati sredi sedemdesetih let 20. stoletja.
Predstavili bomo prepletenost modernistične arhitekture z ogljično produkcijo, ki jih bo osvetlil priznani raziskovalec Daniel A. Barber. Ana Kučan bo v čas modernizma umestila krajinsko arhitekturo ter osvetlila začetke in razvoj študija krajinske arhitekture v Sloveniji. O temeljnih načelih oblikovanja krajine in njegovih sodobnih izzivih bo spregovoril Zaš Brezar.
Na okrogli mizi bomo skupaj z gosti razpravljali o pasteh moderne ter o okoljskih praksah in vzorcih ravnanja s prostorom, ki izvirajo iz modernističnega obdobja in še danes zaznamujejo arhitekturo ter krajinsko arhitekturo. Premišljevali bomo o tem, kako jih prepoznati, kritično ovrednotiti in preseči.
PROGRAM
15.00–15.45 Vodstvo po razstavi Je narava moderna?, Cvetka Požar in Maja Vardjan
15.30–16.00 Prijava in kava
16.00–16.05 Pozdravni nagovor, Maja Vardjan
16.05–16.15 V fokusu: druga stran moderne, Mateja Kurir
16.15–16.35 Krajinska arhitektura v Sloveniji od moderne do danes, Ana Kučan
16.35–16.55 Ozadje kot objekt: Estetski problemi s krajino, Zaš Brezar
16.55–17.10 Odmor
17.10–17.50 Prikazni modernizma, Daniel A. Barber
17.50–19.00 Okrogla miza, Daniel A. Barber, Zaš Brezar, Ana Kučan. Povezuje: Mateja Kurir
GOVORCI
Zaš Brezar je krajinski arhitekt ter ustanovitelj in urednik Landezine – Landscape Architecture Platform. Za svoje delo je prejel Plečnikovo medaljo za bogatitev prostorske kulture 2025 ter IFLA Europe Award 2026 – nagrado evropskega združenja krajinskih arhitektov. Redno sodeluje v strokovnih žirijah in publikacijah ter je predaval na več simpozijih in univerzah po Evropi in ZDA.
Daniel A. Barber je nosilec raziskovalne katedre za zgodovino in teorijo arhitekture na Tehniški univerzi v Eindhovnu (Nizozemska). Je avtor knjige Moderna arhitektura in podnebje (Modern Architecture and Climate) in so-urednik serije Po udobju: priročnik za uporabo (After Comfort: A User’s Guide) na platformi e-flux architecture. Sodeloval je pri zasnovi postavitve Pravila in pogoji (Terms and Conditions) za Beneški arhitekturni bienale 2025 in je so-urednik knjižne zbirke Sobivanja (Cohabitations) pri založbi University of Minnesota Press. Leta 2023 je prejel štipendijo Guggenheim.
Ana Kučan je krajinska arhitektka, profesorica za krajinsko oblikovanje in teorijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in vodja Studia AKKA, biroja za krajinsko arhitekturo in urbanistično načrtovanje. Za svoje načrtovalsko in publicistično delo je prejela več nagrad doma in v tujini, nazadnje Plečnikovo nagrado leta 2025. Sodeluje v mednarodnem doktorskem raziskovalnem projektu landlabs.eu znotraj mreže Marie Sklodowska-Curie Obzorja Evropa.
Mateja Kurir je filozofinja in raziskovalka, ki je doktorirala na Univerzi v Ljubljani. Je avtorica knjige Arhitektura moderne in das Unheimliche: Heidegger, Freud in Le Corbusier, urednica knjige O oblasti v arhitekturi ter sourednica publikacij Vrt in prispodoba in Srečavanja z gozdom. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na presečišča filozofije, arhitekture, prostorske teorije in okoljskih humanistik. Za svoje prispevke k arhitekturni teoriji in kritiki je prejela dve Plečnikovi medalji. Raziskovalno je delovala na Katoliški univerzi v Leuvnu (KU Leuven) in Univerzi na Reki. Trenutno je raziskovalka na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije ter docentka na Univerzi v Ljubljani.
REGISTRACIJA IN ZAPS TOČKE
Vstop na posvet in vodeno razstavo je prost. Prijava ni zahtevana, razen za osebe, ki bi želeli pridobiti točke ZAPS. Prosimo vas, da svojo prijavo najavite na mao@mao.si.
Zasnova posveta: Ana Kučan in Mateja Kurir
Strokovno svetovanje: Maja Vardjan
Organizacija: Blažka Kirm
Grafično oblikovanje: AA+ in Studio Kruh
Odnosi z javnostmi: Manca Košir
Tehnična pomoč: Matjaž Rozina, Tadej Golob
Produkcija: Muzej za arhitekturo in oblikovanje
V sodelovanju z Biotehniško fakulteto, Oddelkom za krajinsko arhitekturo.
Program MAO podpira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Sponzor: RIKO, d.o.o.
Mednarodni posvet ob razstavi Je narava moderna? Ekološke perspektive v zbirki MAO, 1930–1979
Razstava Je narava moderna? Ekološke perspektive v zbirki MAO, 1930–1979 raziskuje odnos do narave in pristope k ekološkemu mišljenju v moderni arhitekturi in oblikovanju. Njeno izhodišče je zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), z bogatim naborom projektov, predmetov in dokumentacije s področij arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. stoletja.
Drugi mednarodni simpozij, ki spremlja razstavo, je namenjen premisleku ključnih konceptov in postavk moderne v arhitekturi in krajinski arhitekturi z vidika sodobne okoljske krize. Na simpoziju bomo obravnavali nekatera ključna izhodišča moderne, kot so udobje, ekonomičnost gradnje in energetska učinkovitost stavb, ter njihove uresničitve v modernistični arhitekturi. Posebno pozornost bomo namenili vlogi krajinske arhitekture v obdobju moderne, tako v mednarodnem prostoru kot v Sloveniji, kjer se je kot samostojna stroka začela uveljavljati sredi sedemdesetih let 20. stoletja.
Predstavili bomo prepletenost modernistične arhitekture z ogljično produkcijo, ki jih bo osvetlil priznani raziskovalec Daniel A. Barber. Ana Kučan bo v čas modernizma umestila krajinsko arhitekturo ter osvetlila začetke in razvoj študija krajinske arhitekture v Sloveniji. O temeljnih načelih oblikovanja krajine in njegovih sodobnih izzivih bo spregovoril Zaš Brezar.
Na okrogli mizi bomo skupaj z gosti razpravljali o pasteh moderne ter o okoljskih praksah in vzorcih ravnanja s prostorom, ki izvirajo iz modernističnega obdobja in še danes zaznamujejo arhitekturo ter krajinsko arhitekturo. Premišljevali bomo o tem, kako jih prepoznati, kritično ovrednotiti in preseči.
PROGRAM
15.00–15.45 Vodstvo po razstavi Je narava moderna?, Cvetka Požar in Maja Vardjan
15.30–16.00 Prijava in kava
16.00–16.05 Pozdravni nagovor, Maja Vardjan
16.05–16.15 V fokusu: druga stran moderne, Mateja Kurir
16.15–16.35 Krajinska arhitektura v Sloveniji od moderne do danes, Ana Kučan
16.35–16.55 Ozadje kot objekt: Estetski problemi s krajino, Zaš Brezar
16.55–17.10 Odmor
17.10–17.50 Prikazni modernizma, Daniel A. Barber
17.50–19.00 Okrogla miza, Daniel A. Barber, Zaš Brezar, Ana Kučan. Povezuje: Mateja Kurir
GOVORCI
Zaš Brezar je krajinski arhitekt ter ustanovitelj in urednik Landezine – Landscape Architecture Platform. Za svoje delo je prejel Plečnikovo medaljo za bogatitev prostorske kulture 2025 ter IFLA Europe Award 2026 – nagrado evropskega združenja krajinskih arhitektov. Redno sodeluje v strokovnih žirijah in publikacijah ter je predaval na več simpozijih in univerzah po Evropi in ZDA.
Daniel A. Barber je nosilec raziskovalne katedre za zgodovino in teorijo arhitekture na Tehniški univerzi v Eindhovnu (Nizozemska). Je avtor knjige Moderna arhitektura in podnebje (Modern Architecture and Climate) in so-urednik serije Po udobju: priročnik za uporabo (After Comfort: A User’s Guide) na platformi e-flux architecture. Sodeloval je pri zasnovi postavitve Pravila in pogoji (Terms and Conditions) za Beneški arhitekturni bienale 2025 in je so-urednik knjižne zbirke Sobivanja (Cohabitations) pri založbi University of Minnesota Press. Leta 2023 je prejel štipendijo Guggenheim.
Ana Kučan je krajinska arhitektka, profesorica za krajinsko oblikovanje in teorijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in vodja Studia AKKA, biroja za krajinsko arhitekturo in urbanistično načrtovanje. Za svoje načrtovalsko in publicistično delo je prejela več nagrad doma in v tujini, nazadnje Plečnikovo nagrado leta 2025. Sodeluje v mednarodnem doktorskem raziskovalnem projektu landlabs.eu znotraj mreže Marie Sklodowska-Curie Obzorja Evropa.
Mateja Kurir je filozofinja in raziskovalka, ki je doktorirala na Univerzi v Ljubljani. Je avtorica knjige Arhitektura moderne in das Unheimliche: Heidegger, Freud in Le Corbusier, urednica knjige O oblasti v arhitekturi ter sourednica publikacij Vrt in prispodoba in Srečavanja z gozdom. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na presečišča filozofije, arhitekture, prostorske teorije in okoljskih humanistik. Za svoje prispevke k arhitekturni teoriji in kritiki je prejela dve Plečnikovi medalji. Raziskovalno je delovala na Katoliški univerzi v Leuvnu (KU Leuven) in Univerzi na Reki. Trenutno je raziskovalka na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije ter docentka na Univerzi v Ljubljani.
REGISTRACIJA IN ZAPS TOČKE
Vstop na posvet in vodeno razstavo je prost. Prijava ni zahtevana, razen za osebe, ki bi želeli pridobiti točke ZAPS. Prosimo vas, da svojo prijavo najavite na mao@mao.si.
Zasnova posveta: Ana Kučan in Mateja Kurir
Strokovno svetovanje: Maja Vardjan
Organizacija: Blažka Kirm
Grafično oblikovanje: AA+ in Studio Kruh
Odnosi z javnostmi: Manca Košir
Tehnična pomoč: Matjaž Rozina, Tadej Golob
Produkcija: Muzej za arhitekturo in oblikovanje
V sodelovanju z Biotehniško fakulteto, Oddelkom za krajinsko arhitekturo.
Program MAO podpira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Sponzor: RIKO, d.o.o.
Medgeneracijsko srečališče: Delavnica izdelovanja skled iz filca
Muzej v skupnosti / 15. 10. 2026 / 17:00
Na delavnici bomo spoznali tehniko mokrega polstenja volne ter iz volnenih vlaken z izbiro in kombiniranjem različnih barv ustvarili uporabne skledice. Delavnico bo vodila kiparka Tanja Vergles, ki vodi Medgeneracijski atelje na Lavrici. Dogodek je brezplačen. Medgeneracijsko srečališče je namenjeno prijetnemu druženju in ustvarjanju, ob katerem lahko v sproščeni atmosferi odpiramo teme o arhitekturi in oblikovanju.
Na delavnici bomo spoznali tehniko mokrega polstenja volne ter iz volnenih vlaken z izbiro in kombiniranjem različnih barv ustvarili uporabne skledice.
Delavnico bo vodila kiparka Tanja Vergles, ki vodi Medgeneracijski atelje na Lavrici.
Dogodek je brezplačen.
Medgeneracijsko srečališče je namenjeno prijetnemu druženju in ustvarjanju, ob katerem lahko v sproščeni atmosferi odpiramo teme o arhitekturi in oblikovanju.
Na delavnici bomo spoznali tehniko mokrega polstenja volne ter iz volnenih vlaken z izbiro in kombiniranjem različnih barv ustvarili uporabne skledice.
Delavnico bo vodila kiparka Tanja Vergles, ki vodi Medgeneracijski atelje na Lavrici.
Dogodek je brezplačen.
Medgeneracijsko srečališče je namenjeno prijetnemu druženju in ustvarjanju, ob katerem lahko v sproščeni atmosferi odpiramo teme o arhitekturi in oblikovanju.
MiniMAO igralnica
Delavnica / naslednji dogodek: 18. 10. 2026 / 10:00
Za tiste, ki najraje ustvarjate po svoje, približno enkrat mesečno odpre vrata MiniMAO igralnica, kjer mladi obiskovalci skozi uganke in zabavne naloge samostojno raziskujejo teme, povezane z aktualnimi razstavami. V igralnici so na voljo različni pripomočki in materiali (karton, lesena paličja, legokocke), s pomočjo katerih lahko preizkušate in razvijate svoje arhitekturne in oblikovalske zamisli v praksi. MiniMAO igralnica je odprta med 10. in 18. uro: 19. aprila, 24. maja, 20. junija, 20. septembra, 18. oktobra, 29. novembra in 27. decembra. *20. junija, na Poletno muzejsko noč bo MiniMAO igralnica izjemoma odprta med 18. in 20. uro.
Za tiste, ki najraje ustvarjate po svoje, približno enkrat mesečno odpre vrata MiniMAO igralnica, kjer mladi obiskovalci skozi uganke in zabavne naloge samostojno raziskujejo teme, povezane z aktualnimi razstavami. V igralnici so na voljo različni pripomočki in materiali (karton, lesena paličja, legokocke), s pomočjo katerih lahko preizkušate in razvijate svoje arhitekturne in oblikovalske zamisli v praksi.
MiniMAO igralnica je odprta med 10. in 18. uro: 19. aprila, 24. maja, 20. junija, 20. septembra, 18. oktobra, 29. novembra in 27. decembra.
*20. junija, na Poletno muzejsko noč bo MiniMAO igralnica izjemoma odprta med 18. in 20. uro.
Za tiste, ki najraje ustvarjate po svoje, približno enkrat mesečno odpre vrata MiniMAO igralnica, kjer mladi obiskovalci skozi uganke in zabavne naloge samostojno raziskujejo teme, povezane z aktualnimi razstavami. V igralnici so na voljo različni pripomočki in materiali (karton, lesena paličja, legokocke), s pomočjo katerih lahko preizkušate in razvijate svoje arhitekturne in oblikovalske zamisli v praksi.
MiniMAO igralnica je odprta med 10. in 18. uro: 19. aprila, 24. maja, 20. junija, 20. septembra, 18. oktobra, 29. novembra in 27. decembra.
*20. junija, na Poletno muzejsko noč bo MiniMAO igralnica izjemoma odprta med 18. in 20. uro.
Zadnje vodstvo po razstavi Je narava moderna?
Nedelja v MAO / 18. 10. 2026 / 11:00
Razstava Je narava moderna? raziskuje odnos do narave in pristope k ekološkemu mišljenju v modernistični arhitekturi in oblikovanju. Njeno izhodišče je zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) z bogatim naborom projektov, predmetov in dokumentacije s področij arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. stoletja. Po razstavi vas bo popeljala kustosinja dr. Cvetka Požar.
Razstava Je narava moderna? raziskuje odnos do narave in pristope k ekološkemu mišljenju v modernistični arhitekturi in oblikovanju. Njeno izhodišče je zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) z bogatim naborom projektov, predmetov in dokumentacije s področij arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. stoletja.
Po razstavi vas bo popeljala kustosinja dr. Cvetka Požar.
Razstava Je narava moderna? raziskuje odnos do narave in pristope k ekološkemu mišljenju v modernistični arhitekturi in oblikovanju. Njeno izhodišče je zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) z bogatim naborom projektov, predmetov in dokumentacije s področij arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. stoletja.
Po razstavi vas bo popeljala kustosinja dr. Cvetka Požar.
Vodeni ogled razstave Pot ob žici. Prvi korak
Nedelja v MAO / 18. 10. 2026 / 12:00
V letu 2026, ko so aktivnosti številnih slovenskih ustanov posvečene raziskovanju in predstavljanju dela arhitekta Vlasta Kopača (1913–2006), v MAO razstavljamo njegov projekt Poti ob žici. Razstava se osredotoča na prvo etapo poti, na Kopačev projekt zakoličbe in označitve. Izpostavi jo kot ključni korak in izhodiščno točko snovanja še danes razvijajočega se projekta. Po prvem partizanskem pohodu leta 1957, ko se je pokazalo, da je trasa po sledeh žice neurejena in tudi težko sledljiva, je Kopač določil in zakoličil njen potek. Po Kopačevih načrtih so ob bunkerje postavili 102 stebra, osmerokotne kamne z vrisano žico, na točke prehoda pa spomenike s kiparskimi reliefi, ki učinkujejo kot orientacijske točke. Podobno kot planinska pot je tako trasa z uhojenostjo in z znaki v prostoru pridobila prepoznavno, vidno in lahko sledljivo smer. Vendar pot ne predstavlja le spomeniškega objekta, temveč prostor, ki skozi hojo omogoča ritual obeleževanja. Hkrati ...
V letu 2026, ko so aktivnosti številnih slovenskih ustanov posvečene raziskovanju in predstavljanju dela arhitekta Vlasta Kopača (1913–2006), v MAO razstavljamo njegov projekt Poti ob žici. Razstava se osredotoča na prvo etapo poti, na Kopačev projekt zakoličbe in označitve. Izpostavi jo kot ključni korak in izhodiščno točko snovanja še danes razvijajočega se projekta. Po prvem partizanskem pohodu leta 1957, ko se je pokazalo, da je trasa po sledeh žice neurejena in tudi težko sledljiva, je Kopač določil in zakoličil njen potek. Po Kopačevih načrtih so ob bunkerje postavili 102 stebra, osmerokotne kamne z vrisano žico, na točke prehoda pa spomenike s kiparskimi reliefi, ki učinkujejo kot orientacijske točke. Podobno kot planinska pot je tako trasa z uhojenostjo in z znaki v prostoru pridobila prepoznavno, vidno in lahko sledljivo smer. Vendar pot ne predstavlja le spomeniškega objekta, temveč prostor, ki skozi hojo omogoča ritual obeleževanja. Hkrati je tudi rekreacijska površina, mestni park in športna infrastruktura.
Po razstavi bo vodila kustosinja Martina Malešič.
V času vodenega ogleda bo za otroke med 6. in 12. letom potekala MiniMAO igralnica.
V letu 2026, ko so aktivnosti številnih slovenskih ustanov posvečene raziskovanju in predstavljanju dela arhitekta Vlasta Kopača (1913–2006), v MAO razstavljamo njegov projekt Poti ob žici. Razstava se osredotoča na prvo etapo poti, na Kopačev projekt zakoličbe in označitve. Izpostavi jo kot ključni korak in izhodiščno točko snovanja še danes razvijajočega se projekta. Po prvem partizanskem pohodu leta 1957, ko se je pokazalo, da je trasa po sledeh žice neurejena in tudi težko sledljiva, je Kopač določil in zakoličil njen potek. Po Kopačevih načrtih so ob bunkerje postavili 102 stebra, osmerokotne kamne z vrisano žico, na točke prehoda pa spomenike s kiparskimi reliefi, ki učinkujejo kot orientacijske točke. Podobno kot planinska pot je tako trasa z uhojenostjo in z znaki v prostoru pridobila prepoznavno, vidno in lahko sledljivo smer. Vendar pot ne predstavlja le spomeniškega objekta, temveč prostor, ki skozi hojo omogoča ritual obeleževanja. Hkrati je tudi rekreacijska površina, mestni park in športna infrastruktura.
Po razstavi bo vodila kustosinja Martina Malešič.
V času vodenega ogleda bo za otroke med 6. in 12. letom potekala MiniMAO igralnica.
