(Ne)vidne povezave Pogoji, procesi in vplivi slovenskega oblikovanja 1. 10. 2026–3. 10. 2027 Projektni prostor, MAO Za vsakim oblikovalskim izdelkom stojijo številne povezave – med znanjem, materiali, tehnologijami, proizvodnjo, uporabniki, skupnostmi in okoljem. Razstava (Ne)vidne povezave: Pogoji, procesi in vplivi slovenskega oblikovanja te povezave postavlja v ospredje. Razstava predstavlja 31 izdelkov, ki so leta 2025 prejeli znak odličnosti Made in Slovenia, ki ga podeljuje Center za kreativnost. Raziskuje, kako ter v kakšnih okoliščinah nastaja sodobno slovensko oblikovanje. Izdelki niso predstavljeni le skozi svojo končno podobo in funkcijo, temveč tudi skozi procese, delo, raziskovanje, razvoj, sodelovanja in pogoje, ki so omogočili njihov nastanek. Razstava je razdeljena v osem tematskih sklopov: Produkcijski pogoji, Od potrebe do rešitve, Sistemski proces inovacije, Dialog z materialom, Živo znanje dediščine, Oblikovanje pogojev za skupnost, Trajnost kot ...
Odprtje razstave je bilo v četrtek, 21. maja, ob 18.00. Temeljni poudarki, ki jim je v svojem načrtovalskem delu dosledno sledila Biba Bertok, so funkcionalnost, oblika, proizvodno-tehnološke zahteve (zlasti tipizacija in standardizacija), tržna uspešnost in humanost bivanja. V svoji profesionalni karieri je zasnovala več kot štirideset pohištvenih programov, večinoma namenjenih serijski proizvodnji. Bila je med tistimi arhitekti in industrijskimi oblikovalci, ki so trdno zagovarjali stališče, da je oblikovanje pomemben del vsakega proizvoda. V stroki je prepoznavala dve temeljni poti: na eni strani pot vrhunskih oblikovalcev in oblikovalk, ki utirajo vizije prihodnosti, na drugi pa tistih – v slovenskem prostoru pogosto spregledanih – ki delujejo znotraj vsakdanjega življenja in proizvodnje. Kot je zapisala, so ti drugi »prizadevni oblikovalci«, ki ob dvigu estetske ravni težijo tudi k »dvigu kakovosti na vseh ravneh« – bivanja, razvoja in ...
V letu 2026, ko so aktivnosti številnih slovenskih ustanov posvečene raziskovanju in predstavljanju dela arhitekta Vlasta Kopača (1913–2006), v MAO razstavljamo njegov projekt Poti ob žici. Pot, ki je z desetletji in z družbenimi menjavami spreminjala svoje ime – prvotna Pot ob žici okupirane Ljubljane je pozneje postala Pot spominov in tovarištva, nato Aleja spominov in tovarištva, Zeleni obroč in nazadnje POT – je spomenik okupaciji in uporu. Vendar ni le spomenik kot objekt, temveč prostor, ki skozi hojo omogoča ritual obeleževanja. Hkrati je tudi rekreacijska površina, mestni park in športna infrastruktura. Pot ob žici je nedokončan, nenehno spreminjajoč se projekt. Začela se je kot kolovoz po trasi žičnatega obroča, ki je Ljubljano med drugo svetovno vojno v krogu, dolgem več deset kilometrov, za 1117 dni ločil od njenega zaledja. Pot je z desetletji dobivala nove obsege, pomene in ureditve. V sedemdesetih letih so jo spremenili v alejo (po predlogu ...
Ekološke perspektive v zbirki MAO, 1930–1979 Razstava Je narava moderna? raziskuje odnos do narave in pristope k ekološkemu mišljenju v moderni arhitekturi in oblikovanju. Njeno izhodišče je zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), z bogatim naborom projektov, predmetov in dokumentacije s področij arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. stoletja. To stoletje so, zlasti na globalnem severu, zaznamovali modernistični ideali napredka, ki so bili utemeljeni na ideji nenehne gospodarske rasti in industrijske proizvodnje ter so bistveno prispevali k izčrpavanju naravnih virov in h globalnemu segrevanju. Zdi se, da je modernizem med naravo in družbo zarisal ostro ločnico: človek se je z razumom, tehnologijo in načrtovanjem postavil nad naravo, ki naj bi jo oblikoval in izkoriščal v skladu s svojimi potrebami. Tudi v arhitekturi in oblikovanju je bila narava razumljena predvsem kot nekaj, kar je treba urediti, nadzorovati, izkoristiti ali celo ...
Pogovor / 22. 10. 2026 / 18:00
Okoljske spremembe nas vse bolj alarmantno opozarjajo, da je način življenja, ki ga narekuje kapitalistična družba, nevzdržen. Zdi se, da si lažje predstavljamo konec sveta kot konec kapitalizma. S psihologom in filozofom dr. Dušanom Rutarjem se bomo pogovarjali o na videz preprostih, a temeljnih vprašanjih: Zakaj se ljudje ne spremenimo? Ali naša vedenja in načine življenja določajo predvsem sistemi, v katerih živimo, ali pa obstajajo v človeku samem ovire, zaradi katerih vztrajamo pri ravnanjih, ki dolgoročno niso vzdržna? Ali si lahko zamislimo drugačne načine sobivanja – bivanje, utemeljeno na kakovosti življenja, sočutju, solidarnosti in skrbi za skupno? Se lahko iz posameznikov, oblikovanih v kulturi tekmovalnosti in individualnega profita, razvije družba solidarnosti in humanosti? Kaj se mora spremeniti – sistem, človek ali naš odnos med njima? Dogodek je brezplačen in je organiziran v okviru projekta C3-WELL.
Okoljske spremembe nas vse bolj alarmantno opozarjajo, da je način življenja, ki ga narekuje kapitalistična družba, nevzdržen. Zdi se, da si lažje predstavljamo konec sveta kot konec kapitalizma. S psihologom in filozofom dr. Dušanom Rutarjem se bomo pogovarjali o na videz preprostih, a temeljnih vprašanjih: Zakaj se ljudje ne spremenimo? Ali naša vedenja in načine življenja določajo predvsem sistemi, v katerih živimo, ali pa obstajajo v človeku samem ovire, zaradi katerih vztrajamo pri ravnanjih, ki dolgoročno niso vzdržna? Ali si lahko zamislimo drugačne načine sobivanja – bivanje, utemeljeno na kakovosti življenja, sočutju, solidarnosti in skrbi za skupno? Se lahko iz posameznikov, oblikovanih v kulturi tekmovalnosti in individualnega profita, razvije družba solidarnosti in humanosti?
Kaj se mora spremeniti – sistem, človek ali naš odnos med njima?
Dogodek je brezplačen in je organiziran v okviru projekta C3-WELL.
![]()
Okoljske spremembe nas vse bolj alarmantno opozarjajo, da je način življenja, ki ga narekuje kapitalistična družba, nevzdržen. Zdi se, da si lažje predstavljamo konec sveta kot konec kapitalizma. S psihologom in filozofom dr. Dušanom Rutarjem se bomo pogovarjali o na videz preprostih, a temeljnih vprašanjih: Zakaj se ljudje ne spremenimo? Ali naša vedenja in načine življenja določajo predvsem sistemi, v katerih živimo, ali pa obstajajo v človeku samem ovire, zaradi katerih vztrajamo pri ravnanjih, ki dolgoročno niso vzdržna? Ali si lahko zamislimo drugačne načine sobivanja – bivanje, utemeljeno na kakovosti življenja, sočutju, solidarnosti in skrbi za skupno? Se lahko iz posameznikov, oblikovanih v kulturi tekmovalnosti in individualnega profita, razvije družba solidarnosti in humanosti?
Kaj se mora spremeniti – sistem, človek ali naš odnos med njima?
Dogodek je brezplačen in je organiziran v okviru projekta C3-WELL.
![]()
Nedelja v MAO / 8. 11. 2026 / 10:00
Za tiste, ki najraje ustvarjate po svoje, približno enkrat mesečno odpre vrata MiniMAO igralnica, kjer mladi obiskovalci skozi uganke in zabavne naloge samostojno raziskujejo teme, povezane z aktualnimi razstavami. V igralnici so na voljo različni pripomočki in materiali (karton, lesena paličja, legokocke), s pomočjo katerih lahko preizkušate in razvijate svoje arhitekturne in oblikovalske zamisli v praksi. MiniMAO igralnica je odprta med 10. in 18. uro.
Za tiste, ki najraje ustvarjate po svoje, približno enkrat mesečno odpre vrata MiniMAO igralnica, kjer mladi obiskovalci skozi uganke in zabavne naloge samostojno raziskujejo teme, povezane z aktualnimi razstavami. V igralnici so na voljo različni pripomočki in materiali (karton, lesena paličja, legokocke), s pomočjo katerih lahko preizkušate in razvijate svoje arhitekturne in oblikovalske zamisli v praksi.
MiniMAO igralnica je odprta med 10. in 18. uro.
Za tiste, ki najraje ustvarjate po svoje, približno enkrat mesečno odpre vrata MiniMAO igralnica, kjer mladi obiskovalci skozi uganke in zabavne naloge samostojno raziskujejo teme, povezane z aktualnimi razstavami. V igralnici so na voljo različni pripomočki in materiali (karton, lesena paličja, legokocke), s pomočjo katerih lahko preizkušate in razvijate svoje arhitekturne in oblikovalske zamisli v praksi.
MiniMAO igralnica je odprta med 10. in 18. uro.
Nedelja v MAO / 8. 11. 2026 / 11:00
Pridružite se nam na strokovnem vodstvu po razstavi, ki predstavlja delo Bibe Bertok, pionirke slovenskega sistemskega pohištva. Skozi postavitev, ki osvetljuje več kot štirideset pohištvenih programov, namenjenih serijski proizvodnji, vas bo popeljala kustosinja razstave Špela Šubic.
Nedelja v MAO / 8. 11. 2026 / 12:00
Kaj vse je potrebno, da oblikovalski izdelek sploh nastane? Kdo in kaj oblikuje pogoje zanj, od prve potrebe ali ideje do materiala, prototipa, proizvodnje in uporabe? Vabljeni na vodstvo po razstavi (Ne)vidne povezave: Pogoji, procesi in vplivi slovenskega oblikovanja. Projekt v ospredje postavlja procese, znanja, sodelovanja in odnose, ki se v njih pogosto ne vidijo. Na vodstvu bomo spoznali osem tematskih sklopov razstave ter različne poti, po katerih nastajajo sodobni oblikovalski izdelki, od eksperimentiranja z materiali in tehnologijami do aktualizacije dediščine, sodelovanja s skupnostmi in razmišljanja o trajnosti. Pogledali bomo tudi, kako se lahko oblikovanje razume širše: kot proces, ki ne oblikuje le predmetov, temveč tudi odnose, pogoje in možnosti. Razstava predstavlja 31 izdelkov, ki so leta 2025 prejeli znak odličnosti Made in Slovenia. Podeljuje ga Center za kreativnost.
Kaj vse je potrebno, da oblikovalski izdelek sploh nastane? Kdo in kaj oblikuje pogoje zanj, od prve potrebe ali ideje do materiala, prototipa, proizvodnje in uporabe?
Vabljeni na vodstvo po razstavi (Ne)vidne povezave: Pogoji, procesi in vplivi slovenskega oblikovanja. Projekt v ospredje postavlja procese, znanja, sodelovanja in odnose, ki se v njih pogosto ne vidijo. Na vodstvu bomo spoznali osem tematskih sklopov razstave ter različne poti, po katerih nastajajo sodobni oblikovalski izdelki, od eksperimentiranja z materiali in tehnologijami do aktualizacije dediščine, sodelovanja s skupnostmi in razmišljanja o trajnosti. Pogledali bomo tudi, kako se lahko oblikovanje razume širše: kot proces, ki ne oblikuje le predmetov, temveč tudi odnose, pogoje in možnosti.
Razstava predstavlja 31 izdelkov, ki so leta 2025 prejeli znak odličnosti Made in Slovenia. Podeljuje ga Center za kreativnost.
Kaj vse je potrebno, da oblikovalski izdelek sploh nastane? Kdo in kaj oblikuje pogoje zanj, od prve potrebe ali ideje do materiala, prototipa, proizvodnje in uporabe?
Vabljeni na vodstvo po razstavi (Ne)vidne povezave: Pogoji, procesi in vplivi slovenskega oblikovanja. Projekt v ospredje postavlja procese, znanja, sodelovanja in odnose, ki se v njih pogosto ne vidijo. Na vodstvu bomo spoznali osem tematskih sklopov razstave ter različne poti, po katerih nastajajo sodobni oblikovalski izdelki, od eksperimentiranja z materiali in tehnologijami do aktualizacije dediščine, sodelovanja s skupnostmi in razmišljanja o trajnosti. Pogledali bomo tudi, kako se lahko oblikovanje razume širše: kot proces, ki ne oblikuje le predmetov, temveč tudi odnose, pogoje in možnosti.
Razstava predstavlja 31 izdelkov, ki so leta 2025 prejeli znak odličnosti Made in Slovenia. Podeljuje ga Center za kreativnost.
Voden ogled gradu / naslednji dogodek: 14. 11. 2026 / 11:00
Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Po gradu bo vodila Katarina Metelko. Katarina Metelko je strokovnjakinja za umetnostno, stavbno in kulturno zgodovino posvetne arhitekture na Slovenskem. Posebno pozornost posveča stavbni in kulturni dediščini gradu Fužine in družine Khisl. Na vodenem ogledu gradu se nam lahko pridružite vsako drugo soboto v mesecu. Prijave: ...
Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Po gradu bo vodila Katarina Metelko.
Katarina Metelko je strokovnjakinja za umetnostno, stavbno in kulturno zgodovino posvetne arhitekture na Slovenskem. Posebno pozornost posveča stavbni in kulturni dediščini gradu Fužine in družine Khisl.
Na vodenem ogledu gradu se nam lahko pridružite vsako drugo soboto v mesecu.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
Redna cena vodstva: 7,00 €
Cena vodstva s popustom (učenci, dijaki, študenti, upokojenci): 3,50 €
Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Po gradu bo vodila Katarina Metelko.
Katarina Metelko je strokovnjakinja za umetnostno, stavbno in kulturno zgodovino posvetne arhitekture na Slovenskem. Posebno pozornost posveča stavbni in kulturni dediščini gradu Fužine in družine Khisl.
Na vodenem ogledu gradu se nam lahko pridružite vsako drugo soboto v mesecu.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
Redna cena vodstva: 7,00 €
Cena vodstva s popustom (učenci, dijaki, študenti, upokojenci): 3,50 €