Filtri

Počisti datume

Kaj

Razstave

Delavnice

Drugo

Predavanja

Vodeni ogledi

Kje

MAO

Drugje

Kdo

Odrasli

Mladi obiskovalci

Koledar

Razstave

Delavnice

Drugo

Predavanja

Vodeni ogledi

MAO

Drugje

Odrasli

Mladi obiskovalci

Prikaži filtre

Razstave

Nalagam...

Aktualni dogodki

Nalagam...

Dobimo se na vrtovih: Raziskujemo, ustvarjamo, gradimo

Delavnica / 5. 6. 2026 / 10:00

V prvem junijskem koncu tedna v okviru evropske pobude Dobimo se na vrtovih (Rendez-vous aux jardins) vabimo na obisk parkov in vrtov v več kot dvajsetih evropskih državah. Letošnja tema so razgledi. Namen pobude, ki izvira  iz Francije,  je približati javnosti pestrost in bogastvo vrtne in parkovne dediščine, poudariti njen kulturni pomen ter pozitiven vpliv zelenih prostorov na človekovo počutje. Dobimo se v parku MAO!   Park renesančnega Gradu Fužine, dom Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, je bil urejen v 19. stoletju. Park zaznamujejo stare drevesne vrste, kot so platane in kostanji, ter urejene poti ob reki, ki ustvarjajo prijeten preplet naravnega in kulturnega okolja. Na dogodku bomo spoznavali različne drevesne vrste, odtiskovali liste in lubje, gradili maketo parka in gradu ter se preizkusili v vlogi krajinskih arhitektov. Ob tem bomo odkrivali tudi zanimive arhitekturne elemente, med drugim originalni strešni stolpič z Deželnega dvorca (danes sedeža ...

V prvem junijskem koncu tedna v okviru evropske pobude Dobimo se na vrtovih (Rendez-vous aux jardins) vabimo na obisk parkov in vrtov v več kot dvajsetih evropskih državah. Letošnja tema so razgledi. Namen pobude, ki izvira  iz Francije,  je približati javnosti pestrost in bogastvo vrtne in parkovne dediščine, poudariti njen kulturni pomen ter pozitiven vpliv zelenih prostorov na človekovo počutje.

Dobimo se v parku MAO!

 

Park renesančnega Gradu Fužine, dom Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, je bil urejen v 19. stoletju. Park zaznamujejo stare drevesne vrste, kot so platane in kostanji, ter urejene poti ob reki, ki ustvarjajo prijeten preplet naravnega in kulturnega okolja.

Na dogodku bomo spoznavali različne drevesne vrste, odtiskovali liste in lubje, gradili maketo parka in gradu ter se preizkusili v vlogi krajinskih arhitektov. Ob tem bomo odkrivali tudi zanimive arhitekturne elemente, med drugim originalni strešni stolpič z Deželnega dvorca (danes sedeža Univerze v Ljubljani), ter obiskali sonaravno igrišče, nastalo v okviru projekta Muzej v skupnosti. Raziskovali bomo skriti ribnik, spoznavali urbano čebelarjenje in pomen ekoloških koridorjev ter opazovali ptice in druge prebivalce parka.

 

Dogodek je namenjen otrokom in mladim do 15. leta.

Deli

V prvem junijskem koncu tedna v okviru evropske pobude Dobimo se na vrtovih (Rendez-vous aux jardins) vabimo na obisk parkov in vrtov v več kot dvajsetih evropskih državah. Letošnja tema so razgledi. Namen pobude, ki izvira  iz Francije,  je približati javnosti pestrost in bogastvo vrtne in parkovne dediščine, poudariti njen kulturni pomen ter pozitiven vpliv zelenih prostorov na človekovo počutje.

Dobimo se v parku MAO!

 

Park renesančnega Gradu Fužine, dom Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, je bil urejen v 19. stoletju. Park zaznamujejo stare drevesne vrste, kot so platane in kostanji, ter urejene poti ob reki, ki ustvarjajo prijeten preplet naravnega in kulturnega okolja.

Na dogodku bomo spoznavali različne drevesne vrste, odtiskovali liste in lubje, gradili maketo parka in gradu ter se preizkusili v vlogi krajinskih arhitektov. Ob tem bomo odkrivali tudi zanimive arhitekturne elemente, med drugim originalni strešni stolpič z Deželnega dvorca (danes sedeža Univerze v Ljubljani), ter obiskali sonaravno igrišče, nastalo v okviru projekta Muzej v skupnosti. Raziskovali bomo skriti ribnik, spoznavali urbano čebelarjenje in pomen ekoloških koridorjev ter opazovali ptice in druge prebivalce parka.

 

Dogodek je namenjen otrokom in mladim do 15. leta.

Deli

Dobimo se na vrtovih: Park gradu Fužine

Vodstvo / 6. 6. 2026 / 11:00

V okviru pobude Dobimo se na vrtovih (Rendez-vous aux jardins), ko številni vrtovi in parki po Evropi odpirajo svoja vrata javnosti, vas v MAO vabimo na voden ogled parka gradu Fužine. Park gradu Fužine predstavlja pomemben primer prepleta zgodovinske krajinske zasnove in sodobnega urbanega prostora. Svojo podobo je dobil v 19. stoletju, ko je Fidelis Terpinc, tedanji lastnik gradu, zelenice preuredil v park. Zasadili so platane, ciprese, rožiče ter drugo eksotično drevje in grmičevje. Park je bil prenovljen v začetku devetdesetih let 20. stoletja. Danes je park javni prostor na stičišču naravne dediščine, rečnega okolja in goste stanovanjske pozidave. Prav to plastenje pa odpira vrsto vprašanj o njegovem upravljanju, pomenu in prihodnjem razvoju.   Skozi zgodovinsko in preobrazbe bomo park osvetlili z vidika krajinske arhitekture in rabe prostora ter sodobnih okoljskih izzivov. Poseben poudarek bo namenjen temam biodiverzitete in trajnostnega upravljanja ...

V okviru pobude Dobimo se na vrtovih (Rendez-vous aux jardins), ko številni vrtovi in parki po Evropi odpirajo svoja vrata javnosti, vas v MAO vabimo na voden ogled parka gradu Fužine.

Park gradu Fužine predstavlja pomemben primer prepleta zgodovinske krajinske zasnove in sodobnega urbanega prostora. Svojo podobo je dobil v 19. stoletju, ko je Fidelis Terpinc, tedanji lastnik gradu, zelenice preuredil v park. Zasadili so platane, ciprese, rožiče ter drugo eksotično drevje in grmičevje. Park je bil prenovljen v začetku devetdesetih let 20. stoletja. Danes je park javni prostor na stičišču naravne dediščine, rečnega okolja in goste stanovanjske pozidave. Prav to plastenje pa odpira vrsto vprašanj o njegovem upravljanju, pomenu in prihodnjem razvoju.

 

Skozi zgodovinsko in preobrazbe bomo park osvetlili z vidika krajinske arhitekture in rabe prostora ter sodobnih okoljskih izzivov. Poseben poudarek bo namenjen temam biodiverzitete in trajnostnega upravljanja (vprašanje intenzivnosti košnje, vloga urbanega čebelarjenja ter prepoznavanje in vrednotenje samoniklih, tudi užitnih rastlinskih vrst).

 

Voden ogled bo potekal v sodelovanju s člani društva za razvoj trajnostnega oblikovanja Trajna.

 

 

Deli

V okviru pobude Dobimo se na vrtovih (Rendez-vous aux jardins), ko številni vrtovi in parki po Evropi odpirajo svoja vrata javnosti, vas v MAO vabimo na voden ogled parka gradu Fužine.

Park gradu Fužine predstavlja pomemben primer prepleta zgodovinske krajinske zasnove in sodobnega urbanega prostora. Svojo podobo je dobil v 19. stoletju, ko je Fidelis Terpinc, tedanji lastnik gradu, zelenice preuredil v park. Zasadili so platane, ciprese, rožiče ter drugo eksotično drevje in grmičevje. Park je bil prenovljen v začetku devetdesetih let 20. stoletja. Danes je park javni prostor na stičišču naravne dediščine, rečnega okolja in goste stanovanjske pozidave. Prav to plastenje pa odpira vrsto vprašanj o njegovem upravljanju, pomenu in prihodnjem razvoju.

 

Skozi zgodovinsko in preobrazbe bomo park osvetlili z vidika krajinske arhitekture in rabe prostora ter sodobnih okoljskih izzivov. Poseben poudarek bo namenjen temam biodiverzitete in trajnostnega upravljanja (vprašanje intenzivnosti košnje, vloga urbanega čebelarjenja ter prepoznavanje in vrednotenje samoniklih, tudi užitnih rastlinskih vrst).

 

Voden ogled bo potekal v sodelovanju s člani društva za razvoj trajnostnega oblikovanja Trajna.

 

 

Deli

Ustvarjalna delavnica Miniaturno pop-up pohištvo

Nedelja v MAO / 7. 6. 2026 / 11:00

Ogledali si bomo razstavo oblikovalke Bibe Bertok, ene pomembnejših slovenskih ustvarjalk na področju industrijskega oblikovanja. Na razstavi bomo raziskovali različne kose pohištva ter se pogovarjali o materialih in tehnoloških rešitvah. Spoznali bomo tudi nekaj prepoznavnih kosov slovenskega oblikovanja ter se dotaknili ideje tako imenovane »flatpack« revolucije pohištva, ki ga lahko zapakiramo v ravno škatlo in ga doma preprosto sestavimo. Na delavnici bodo otroci z drobnimi kosi pohištva po lastnih zamislih opremili svojo sobo v malem.    Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom. Prijave: izobrazevanje@mao.si   Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.

Ogledali si bomo razstavo oblikovalke Bibe Bertok, ene pomembnejših slovenskih ustvarjalk na področju industrijskega oblikovanja. Na razstavi bomo raziskovali različne kose pohištva ter se pogovarjali o materialih in tehnoloških rešitvah. Spoznali bomo tudi nekaj prepoznavnih kosov slovenskega oblikovanja ter se dotaknili ideje tako imenovane »flatpack« revolucije pohištva, ki ga lahko zapakiramo v ravno škatlo in ga doma preprosto sestavimo. Na delavnici bodo otroci z drobnimi kosi pohištva po lastnih zamislih opremili svojo sobo v malem. 

 

Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

 

Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.

Deli

Ogledali si bomo razstavo oblikovalke Bibe Bertok, ene pomembnejših slovenskih ustvarjalk na področju industrijskega oblikovanja. Na razstavi bomo raziskovali različne kose pohištva ter se pogovarjali o materialih in tehnoloških rešitvah. Spoznali bomo tudi nekaj prepoznavnih kosov slovenskega oblikovanja ter se dotaknili ideje tako imenovane »flatpack« revolucije pohištva, ki ga lahko zapakiramo v ravno škatlo in ga doma preprosto sestavimo. Na delavnici bodo otroci z drobnimi kosi pohištva po lastnih zamislih opremili svojo sobo v malem. 

 

Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

 

Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.

Deli

Vodeni ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.

Nedelja v MAO / naslednji dogodek: 7. 6. 2026 / 11:00

Funkcionalnost, oblika, proizvodno-tehnološke zahteve, tržna uspešnost in humanost bivanja so temeljni poudarki, ki si jih je Biba Bertok, ena najpomembnejši osebnosti slovenskega industrijskega oblikovanja, dosledno zastavljala v svojem načrtovalskem delu. V svoji profesionalni karieri je zasnovala več kot štirideset pohištvenih sistemov, večinoma namenjenih serijski proizvodnji. Njeni pohištveni sistemi so bili premišljeni odgovori na konkretne prostorske razmere, potrebe uporabnikov in pogoje industrijske proizvodnje. Pohištveni programi, kot so, Nana, Manta, Plima in otroška posteljica Nataša, so postali velike uspešnice in oprema številnih slovenskih domov in širše.    Razstava v MAO se osredotoča na izbrana dela iz njenega obsežnega opusa, med katerimi je del gradiva MAO nedavno pridobil v svojo zbirko.   V času vodenega ogleda razstave bo za otroke potekala ustvarjalna delavnica Miniaturno pop-up pohištvo.   Prijave: izobrazevanje@mao.si

Funkcionalnost, oblika, proizvodno-tehnološke zahteve, tržna uspešnost in humanost bivanja so temeljni poudarki, ki si jih je Biba Bertok, ena najpomembnejši osebnosti slovenskega industrijskega oblikovanja, dosledno zastavljala v svojem načrtovalskem delu. V svoji profesionalni karieri je zasnovala več kot štirideset pohištvenih sistemov, večinoma namenjenih serijski proizvodnji. Njeni pohištveni sistemi so bili premišljeni odgovori na konkretne prostorske razmere, potrebe uporabnikov in pogoje industrijske proizvodnje. Pohištveni programi, kot so, Nana, Manta, Plima in otroška posteljica Nataša, so postali velike uspešnice in oprema številnih slovenskih domov in širše. 

 

Razstava v MAO se osredotoča na izbrana dela iz njenega obsežnega opusa, med katerimi je del gradiva MAO nedavno pridobil v svojo zbirko.

 

V času vodenega ogleda razstave bo za otroke potekala ustvarjalna delavnica Miniaturno pop-up pohištvo.

 

Prijave: izobrazevanje@mao.si

Deli

Funkcionalnost, oblika, proizvodno-tehnološke zahteve, tržna uspešnost in humanost bivanja so temeljni poudarki, ki si jih je Biba Bertok, ena najpomembnejši osebnosti slovenskega industrijskega oblikovanja, dosledno zastavljala v svojem načrtovalskem delu. V svoji profesionalni karieri je zasnovala več kot štirideset pohištvenih sistemov, večinoma namenjenih serijski proizvodnji. Njeni pohištveni sistemi so bili premišljeni odgovori na konkretne prostorske razmere, potrebe uporabnikov in pogoje industrijske proizvodnje. Pohištveni programi, kot so, Nana, Manta, Plima in otroška posteljica Nataša, so postali velike uspešnice in oprema številnih slovenskih domov in širše. 

 

Razstava v MAO se osredotoča na izbrana dela iz njenega obsežnega opusa, med katerimi je del gradiva MAO nedavno pridobil v svojo zbirko.

 

V času vodenega ogleda razstave bo za otroke potekala ustvarjalna delavnica Miniaturno pop-up pohištvo.

 

Prijave: izobrazevanje@mao.si

Deli

Arhitektura v živo: Hotel Tivoli

Arhitektura v živo / 10. 6. 2026 / 17:00

Mednarodna mreža Réseau Art Nouveau Network (RANN) v Bruslju in Ruta del Modernisme v Barceloni koordinirata aktivnosti ob svetovnemu dnevu Art Nouveau. S številnimi dogodki se praznovanju pridružuje tudi Ljubljana z znanstvenimi in muzejskimi ustanovami, s čimer si prizadevamo v javnosti krepiti zavest o kulturnih vrednotah in evropski razsežnosti dediščine na prelomu stoletja.   MAO v sodelovanju z ZVKDS v okviru svetovnega dne art noveau vabi na Arhitekturo v živo, voden ogled Hotela Tivoli, in na družinski sprehod po secesijski Ljubljani.   Hotel Tivoli, zgrajen leta 1910 na mestu nekdanje Švicarije, predstavlja enega pomembnejših poskusov oblikovanja slovenskega narodnega arhitekturnega sloga. Ideja o ustvarjanju prepoznavnega domačega izraza je posebej zaživela v času domoljubnega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Ta se je zoperstavil iskanju zgledov za gradnjo sodobnega hotela v tujini ter mestnemu arhitektu Cirilu Metodu Kochu, avtorju načrtov za ...

Mednarodna mreža Réseau Art Nouveau Network (RANN) v Bruslju in Ruta del Modernisme v Barceloni koordinirata aktivnosti ob svetovnemu dnevu Art Nouveau. S številnimi dogodki se praznovanju pridružuje tudi Ljubljana z znanstvenimi in muzejskimi ustanovami, s čimer si prizadevamo v javnosti krepiti zavest o kulturnih vrednotah in evropski razsežnosti dediščine na prelomu stoletja.

 

MAO v sodelovanju z ZVKDS v okviru svetovnega dne art noveau vabi na Arhitekturo v živo, voden ogled Hotela Tivoli, in na družinski sprehod po secesijski Ljubljani.

 

Hotel Tivoli, zgrajen leta 1910 na mestu nekdanje Švicarije, predstavlja enega pomembnejših poskusov oblikovanja slovenskega narodnega arhitekturnega sloga. Ideja o ustvarjanju prepoznavnega domačega izraza je posebej zaživela v času domoljubnega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Ta se je zoperstavil iskanju zgledov za gradnjo sodobnega hotela v tujini ter mestnemu arhitektu Cirilu Metodu Kochu, avtorju načrtov za novi hotel, predlagal, naj navdih poišče v motivih gorenjske ljudske arhitekture.

 

Koch je stavbo zasnoval celostno in z enotno stilno govorico – od notranje opreme do zunanjščine ter bogato oblikovanih arhitekturnih in dekorativnih elementov. Hotel tako združuje izrazito likovno simboliko narodnega sloga, ki črpa motive iz tradicije gorenjskega stavbarstva in folklore, z značilnostmi secesijske arhitekture širšega evropskega prostora.

 

Hotel Tivoli je pomemben tudi kot zbirališče slovenskih umetnikov in drugih intelektualcev vse od odprtja do danes, ko v njem domuje Mednarodni grafični likovni center.

 

Vodita: Marija Režek Kambič in Aleksandra Renčelj Škedelj iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine, območna enota Ljubljana

 

Prijave: izobrazevanje@mao.si

Deli

Mednarodna mreža Réseau Art Nouveau Network (RANN) v Bruslju in Ruta del Modernisme v Barceloni koordinirata aktivnosti ob svetovnemu dnevu Art Nouveau. S številnimi dogodki se praznovanju pridružuje tudi Ljubljana z znanstvenimi in muzejskimi ustanovami, s čimer si prizadevamo v javnosti krepiti zavest o kulturnih vrednotah in evropski razsežnosti dediščine na prelomu stoletja.

 

MAO v sodelovanju z ZVKDS v okviru svetovnega dne art noveau vabi na Arhitekturo v živo, voden ogled Hotela Tivoli, in na družinski sprehod po secesijski Ljubljani.

 

Hotel Tivoli, zgrajen leta 1910 na mestu nekdanje Švicarije, predstavlja enega pomembnejših poskusov oblikovanja slovenskega narodnega arhitekturnega sloga. Ideja o ustvarjanju prepoznavnega domačega izraza je posebej zaživela v času domoljubnega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Ta se je zoperstavil iskanju zgledov za gradnjo sodobnega hotela v tujini ter mestnemu arhitektu Cirilu Metodu Kochu, avtorju načrtov za novi hotel, predlagal, naj navdih poišče v motivih gorenjske ljudske arhitekture.

 

Koch je stavbo zasnoval celostno in z enotno stilno govorico – od notranje opreme do zunanjščine ter bogato oblikovanih arhitekturnih in dekorativnih elementov. Hotel tako združuje izrazito likovno simboliko narodnega sloga, ki črpa motive iz tradicije gorenjskega stavbarstva in folklore, z značilnostmi secesijske arhitekture širšega evropskega prostora.

 

Hotel Tivoli je pomemben tudi kot zbirališče slovenskih umetnikov in drugih intelektualcev vse od odprtja do danes, ko v njem domuje Mednarodni grafični likovni center.

 

Vodita: Marija Režek Kambič in Aleksandra Renčelj Škedelj iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine, območna enota Ljubljana

 

Prijave: izobrazevanje@mao.si

Deli
Nalagam...
Skip to content
O piškotkih

Ta stran uporablja piškotke, da vam lahko omogočimo boljšo uporabniško izkušnjo. Preko piškotkov se v brskalnik zapišejo nekatere informacije o vašem brskalniku, tako da smo ob naslednjih obiskih lahko že seznanjeni z nekaterimi vašimi preferencami ogleda strani.