Za to poizvedbo ni rezultatov.
object(WP_Post)#10024 (24) {
["ID"]=>
int(34415)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2026-05-08 14:19:28"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2026-05-08 12:19:28"
["post_content"]=>
string(2709) "Mednarodni muzejski svet ICOM je letošnji dan muzejev posvetil temi
»Muzeji povezujejo razdeljeni svet«. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) verjamemo, da sta prav arhitektura in oblikovanje tista univerzalna jezika, ki nam pomagata razumeti drug drugega in prostor, ki si ga delimo.
Vabimo vas, da dva dni preživite v objemu gradu Fužine, kjer smo za vas pripravili poseben program:
BREZPLAČEN VSTOP
V nedeljo,
17. maja, in ponedeljek,
18. maja, so vrata muzeja na stežaj odprta za vse obiskovalce. Izkoristite priložnost za brezplačen ogled vseh naših razstav.
VODENA OGLEDA RAZSTAVE JE NARAVA MODERNA?
Ne zamudite vodenja po razstavi
Je narava moderna?, ki bo potekalo:
- v nedeljo, 17. maja, ob 11.00
- v ponedeljek, 18. maja, ob 11.00
Razstava raziskuje odnos do narave in pristope k ekološkemu mišljenju v modernistični arhitekturi in oblikovanju. Njeno izhodišče je zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), z bogatim naborom projektov, predmetov in dokumentacije s področij arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. stoletja.
RAZSTAVA V FOKUSU: POT OB ŽICI. PRVI KORAK
Poseben poudarek letošnje teme o povezovanju namenjamo razstavi
Pot ob žici. Prvi korak. Razstava skozi arhitekturni in zgodovinski okvir obravnava vprašanja mej, delitev ter hkrati simboliko povezovanja, ki jo danes predstavlja zelena ljubljanska transverzala.
Razstava se osredotoča na prvo etapo poti, ki jo je zasnoval arhitekt Vlasto Kopač. na projekt zakoličbe in označitve. Po prvem partizanskem pohodu leta 1957, ko se je pokazalo, da je trasa po sledeh žice neurejena in tudi težko sledljiva, je Kopač določil in zakoličil njen potek. Po Kopačevih načrtih so ob bunkerje postavili 102 stebra, osmerokotne kamne z vrisano žico, na točke prehoda pa spomenike s kiparskimi reliefi, ki učinkujejo kot orientacijske točke. Podobno kot planinska pot je tako trasa z uhojenostjo in z znaki v prostoru pridobila prepoznavno, vidno in lahko sledljivo smer. Vendar pot ne predstavlja le spomeniškega objekta, temveč prostor, ki skozi hojo omogoča ritual obeleževanja. Hkrati je tudi rekreacijska površina, mestni park in športna infrastruktura.
Se vidimo v MAO!"
["post_title"]=>
string(63) "Mednarodni dan muzejev v MAO: Muzeji povezujejo razdeljeni svet"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(62) "mednarodni-dan-muzejev-v-mao-muzeji-povezujejo-razdeljeni-svet"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2026-05-10 12:20:54"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2026-05-10 10:20:54"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=34415"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#10025 (24) {
["ID"]=>
int(34214)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2026-04-09 10:08:23"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2026-04-09 08:08:23"
["post_content"]=>
string(4704) "Medtem ko Gaza ostaja v primežu hude humanitarne krize in obsežnega uničenja kulturne in naravne dediščine, se na Zahodnem bregu širijo nezakonite naselbine in povečuje nasilje nad Palestinci. Z rušenjem sosesk, uničevanjem podeželja, javne infrastrukture in dediščine izginjajo tamkajšnje skupnosti, njihov zgodovinski spomin in tradicije, ki so se oblikovale skozi stoletja.
V mednarodni javnosti se odpirajo vse glasnejše razprave o prihodnosti in obnovi Gaze, pri čemer nekatere ideje, kot sta preoblikovanje Gaze v turistično kuliso ali luksuzno območje, ne upoštevajo potreb in pravic lokalnega prebivalstva ter ogrožajo možnosti za trajnostno in pravično obnovo, ki izhaja iz praks in sodelovanja lokalnih skupnosti.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje bo v sodelovanju z Gibanjem za pravice Palestincev in Fakulteto za humanistične študije UP potekal pogovor s palestinsko-britanskim arhitektom
Antoinom Raffoulom. V pogovoru se bomo osredotočili na vprašanje prihodnosti Gaze, na vlogo prostora, arhitekture in dediščine v času vojne in po njej, vlogo mednarodnih institucij, ter potrebo po njihovem aktivnejšem vključevanju v zaščito in obnovo.
Izhodišče pogovora bo Raffoulova vizija za obnovo Gaze, ki temelji na razumevanju Palestine kot prostora vseh, ki želijo živeti v miru, ter na njegovem večdesetletnem prizadevanju za obnovo vasi Lifta, zahodno od Jerulzalema. Lifta, ki ji še vedno grozi uničenje, je bila tudi s pomočjo izraelskih arhitekturnih organizacij leta 2015 uvrščena na poskusni seznam Unesca, leta 2018 pa na seznam organizacije World Monuments Fund. Na dogodku bomo predvajali kratek animirani film Antoina Raffoula, ki prikazuje Lifto pred letom 1948, ter z uporabo sodobnih tehnologij vizualizira življenje v vasi, kakršno bi lahko bilo.
S pogovorom želimo odpreti razmislek o tem, kako lahko obnova Gaze preseže zgolj tehnično rekonstrukcijo ter postane proces, ki upošteva družbene, kulturne in zgodovinske razsežnosti prostora.
Pogovor bo povezovala
doc. dr. Neža Čebron Lipovec, Fakulteta za humanistične študije UP.
Dogodek je odprt za vse, vabljeni k poslušanju ter sodelovanju v razpravi.
* Program je akreditiran pri ZAPS z 1 kreditno točko iz sklopa B (Teorija in referenčna praksa).
Dogodek je del programa
Svobodna Palestina, serije dogodkov, ki jih ob obletnici nakbe pripravljata Gibanje za pravice Palestincev in zavod Divja misel v sodelovanju s partnerji.
---
Antoine Raffoul je palestinsko-britanski arhitekt, rojen 1941 v Nazaretu. Leta 1948 so ga sionisti skupaj z desetimi družinskimi člani pregnali iz doma v Haifi. Družina se je začasno naselila v Libanonu, od koder se nikoli več niso vrnili, njihov dom v Haifi pa je bil v začetku sedemdesetih let porušen.
Diplomiral je iz arhitekture na Univerzi Illinois v ZDA (1968), nato pa svojo kariero začel v New Yorku v biroju Victor Gruen Associates pod mentorstvom Césarja Pellija. Leta 1971 se je preselil v London, kjer je deloval v biroju Ahrends, Burton and Koralek, kasneje pa ustanovil lastno arhitekturno prakso, ki jo je vodil več kot 28 let. V tem času je sprožil kampanjo proti »arhitekturi izbrisa« v Palestini ter pozival, k izključitvi arhitektov, ki sodelujejo pri načrtovanju in gradnji nezakonitih judovskih naselbin, iz strokovnih združenj. Je pooblaščeni član Kraljevega inštituta britanskih arhitektov (RIBA) ter član organizacij ICOMOS, CIAV in Kraljevega geografskega društva.
V svojem delu združuje arhitekturo, raziskovanje vernakularnih tradicij in politični angažma. Posebej se posveča vprašanjem kulturne dediščine, pravice do vrnitve ter t. i. »arhitekture izbrisa« v Palestini. Leta 2007 je začel s prizadevanji za ohranitev zapuščene vasi Lifta pri Jeruzalemu, ki je bila pozneje uvrščena na Unescov poskusni seznam in seznam World Monuments Fund. Je tudi ustanovitelj platforme
1948 Lest We Forget ter soustanovitelj mednarodnega natečaja za obnovo porušenih palestinskih vasi.
Aktivno sodeluje pri aktualnih pobudah za obnovo Gaze, kjer zagovarja pristope, ki temeljijo na upoštevanju lokalne skupnosti in pravični prostorski ureditvi. Predava in objavlja na področju arhitekture, politike in kulturne dediščine, trenutno pa pripravlja knjigo o svojih potovanjih po Andaluziji, Maroku in alžirski Sahari."
["post_title"]=>
string(38) "Svobodna Palestina: Arhitektura odpora"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(37) "svobodna-palestina-arhitektura-odpora"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2026-05-11 17:27:03"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2026-05-11 15:27:03"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=34214"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#10026 (24) {
["ID"]=>
int(33951)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2026-03-27 11:30:31"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2026-03-27 10:30:31"
["post_content"]=>
string(1104) "
Med 2. svetovno vojno je bila Ljubljana obdana z bodečo žico, bunkerji in minskimi polji. Na mestu nekdanje zapore danes poteka Pot spominov in tovarištva, krožna pot okoli mesta, ki jo je zasnoval arhitekt Vlasto Kopač. Ogledali si bomo njegove načrte in skice ter odkrivali, kakšne spremembe je pot doživela v 80. letih, ko je dobila podobo, kakršno poznamo danes. S pomočjo stripovske zgodbe bomo spoznavali vsakdanje življenje v času vojne ter razmišljali o pomenu svobode in miru. Pogovorili se bomo tudi o tem, kako pot danes povezuje ljudi in obuja spomin na preteklost. Na ustvarjalnem delu delavnice bodo otroci izdelali svojo maketo poti z drevoredi, travniki in obeležji ter skozi igro raziskovali, kako preko arhitekture ohranjamo spomin na preteklost.
Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Pot ob žici."
["post_title"]=>
string(70) "Ustvarjalna delavnica Pot spominov in tovarištva: od zgodbe do makete"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(46) "pot-spominov-in-tovaristva-od-zgodbe-do-makete"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2026-04-03 15:59:58"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2026-04-03 13:59:58"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=33951"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#10027 (24) {
["ID"]=>
int(34355)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2026-05-04 15:12:50"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2026-05-04 13:12:50"
["post_content"]=>
string(1468) "V letu 2026, ko so aktivnosti številnih slovenskih ustanov posvečene raziskovanju in predstavljanju dela arhitekta Vlasta Kopača (1913–2006), v MAO razstavljamo njegov projekt
Poti ob žici. Razstava se osredotoča na prvo etapo poti, na Kopačev projekt zakoličbe in označitve. Izpostavi jo kot ključni korak in izhodiščno točko snovanja še danes razvijajočega se projekta. Po prvem partizanskem pohodu leta 1957, ko se je pokazalo, da je trasa po sledeh žice neurejena in tudi težko sledljiva, je Kopač določil in zakoličil njen potek. Po Kopačevih načrtih so ob bunkerje postavili 102 stebra, osmerokotne kamne z vrisano žico, na točke prehoda pa spomenike s kiparskimi reliefi, ki učinkujejo kot orientacijske točke. Podobno kot planinska pot je tako trasa z uhojenostjo in z znaki v prostoru pridobila prepoznavno, vidno in lahko sledljivo smer. Vendar pot ne predstavlja le spomeniškega objekta, temveč prostor, ki skozi hojo omogoča ritual obeleževanja. Hkrati je tudi rekreacijska površina, mestni park in športna infrastruktura.
Po razstavi bo vodila kustosinja
Martina Malešič.
V času vodenega ogleda bo za otroke med 6. in 12. letom potekala ustvarjalna delavnic
Pot spominov in tovarištva: od zgodbe do makete."
["post_title"]=>
string(45) "Voden ogled razstave Pot ob žici. Prvi korak"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(43) "voden-ogled-razstave-pot-ob-zici-prvi-korak"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2026-05-04 15:12:50"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2026-05-04 13:12:50"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=34355"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#10028 (24) {
["ID"]=>
int(34370)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2026-05-05 13:36:11"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2026-05-05 11:36:11"
["post_content"]=>
string(5729) "Muzej v skupnosti je program Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, ki ga soustvarjamo v sodelovanju s prebivalci in ustanovami naselja Nove Fužine. Namen projekta je omogočanje dostopnosti muzejskih vsebin, vključevanje ranljivih skupin in medgeneracijsko sodelovanje pri soočanju z družbenimi izzivi. S projektom smo prestopili meje muzeja in povezali javni prostor med sosesko in muzejem. Programi Muzeja v skupnosti spodbujajo srečevanja, pogovore in sodelovanja med lokalnimi prebivalci, ustvarjalci, obiskovalci muzeja in strokovnjaki. S pomočjo projekta raziskujemo možnosti, kako teme arhitekture in oblikovanja približati obiskovalcem na vključujoč in sodelovalen način.
Muzej v skupnosti prireja pester program dogodkov, ki temeljijo na medgeneracijskem sodelovanju, povezovanju znanja v skupnosti, vključevanju javnosti in vzajemnem delovanju ustanov.
Letošnjo sezono muzeja v skupnosti smo odprli z razstavo
Na mladih svet stoji., ki je v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje
na ogled do 30. avgusta 2026.
PROGRAM
Sreda, 6. 5. 2026
10.30 / DSO Fužine
Srečališče: Spomini še živijo
Fužine so eno od izhodišč za pohod po Poti spominov in tovarištva. Ob tej priložnosti bo Dom starejših občanov Fužine predstavil spomine svojih stanovalcev na otroštvo med drugo svetovno vojno, MAO pa razstavo
Pot ob žici. Prvi korak. Medgeneracijskemu dogodku se bodo pridružili učenci OŠ Nove Fužine.
17.00 / MAO
Delavnica izdelave mila z Ireno Regovec (CAF)
Na delavnici bomo iz milne osnove izdelovali unikatna mila. Priskrbeli bomo milno osnovo, eterična olja in rastline. Delavnica je namenjena medgeneracijskemu povezovanju, zato vabljeni udeleženci vseh starosti.
Delavnico bo vodila Irena Regovec, ki je članica Centra aktivnosti Fužine in soustanoviteljica blagovne znamke mil Kupala. Svoje znanje deli na platformi
Mi smo face.
Sreda, 13. 5. 2026
10.30 / MAO
Srečališče: Šola zdravja
Društvo Šola zdravja je nevladna organizacija, ki združuje ljudi z namenom izvajanja jutranje vadbe na prostem v vseh letnih časih. Z redno vadbo udeleženci ohranjajo vitalnost, širijo krog znancev, pridobivajo nove prijatelje in se prek društva vključujejo v lokalne dogodke. Fužinsko skupino Šole zdravja vodi Angelca Goršek. Dobivajo se vsak dan, razen ob nedeljah. Tokrat se jim bomo pridružili pri telovadbi.
17.00 / MAO
Delavnica akvarela z Marijo Strnad (CAF)
Na delavnici z Marijo Strnad boste spoznali slikarsko tehniko akvarel. Vabljeni udeleženci vseh starosti in predznanj.
Delavnico vodi Marija Strnad, ki se je izobraževala pri znanih slovenskih akademskih slikarjih. Redno se udeležuje slikarskih kolonij in extemporev ter je prejemnica več nagrad in priznanj. V Centru aktivnosti Fužine poučuje tehnike slikanja z akvarelom in akrilom. Svoje znanje deli na platformi
Mi smo face.
Sreda, 20. 5. 2026
10.30 / MAO
Srečališče: Muzikal Nune pojejo (CAF)
Nune pojejo je plesno-pevska igra Centra aktivnosti Fužine, ki združuje petje, humor in življenjsko navdihujoče sporočilo ter povezuje različne generacije. Članice CAF, ki nastopajo v muzikalu dokazujejo, da nikoli ni prepozno za ustvarjanje, smeh in druženje. Odigrale bodo del predstave in z nami zaplesale.
17.00 / MAO
Delavnica oblikovanja gline z Nevenko Angelski (CAF)
Na delavnici se boste spoznali z glino kot materialom za oblikovanje, izdelavo uporabnih predmetov in izražanje ustvarjalnosti. Svoj izdelek boste lahko odnesli domov, ali pa ga poslali v žganje in glazuro (z doplačilom). Na druženje ob glini vabljeni udeleženci vseh starosti in predznanj.
Nevenka Angelski je članica Društva keramikov in lončarjev Slovenije in del ekipe Centra aktivnosti Fužine. Svoje znanje deli na platformi Mi smo face.
Sreda, 27. 5. 2026
10.30 / MAO
Srečališče: Beremo s Šolo zdravja
Srede so namenjene medgeneracijskemu druženju. Glasno branje nas bogati in zdravi, vzbuja domišljijo, krepi samozaupanje, prevetri možgane in nas spravi v dobro voljo. To sredo bomo brali. Mlajši starejšim in starejši mlajšim.
17.00 / MAO
Delavnica Meditativna NeuroArt kreativa s Suzano Baar (CAF)
Meditativna NevroArt kreativa je ustvarjalna metoda, ki združuje nevrografiko, sproščujoče risanje in meditativne tehnike za umirjanje uma, sproščanje napetosti in spodbujanje notranje ustvarjalnosti.
Suzana Baar je certificirana specialistka nevrografike, ki v Centru aktivnosti Fužine vodi tečaj Meditativne NeuroArt kreative.
Dogodki Muzeja v skupnosti so brezplačni. "
["post_title"]=>
string(33) "Majski program Muzeja v skupnosti"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(33) "majski-program-muzeja-v-skupnosti"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2026-05-05 13:38:53"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2026-05-05 11:38:53"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=34370"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#10029 (24) {
["ID"]=>
int(34115)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2026-03-30 14:18:03"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2026-03-30 12:18:03"
["post_content"]=>
string(3863) "
Prijave niso več mogoče, vsa prosta mesta zapolnjena.
Izhodišče kolesarske poti bo Tržaška cesta, vodeni ogled bomo nadaljevali po POTi skozi Koseze, Litostrojsko naselje, sosesko BS3, Žale in Jarše do Šmartinske ceste. Prof. Janez Koželj bo na ogledu predstavil več različnih ureditev, obnovljenih spomenikov in problematičnih odsekov.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
Vodi: prof. Janez Koželj
* Program je akreditiran pri ZAPS z 1 kreditno točko iz sklopa B (Teorija in referenčna praksa).
Pot spominov in tovarištva ali Pot ob žici je kulturno-zgodovinski spomenik oblikovane narave v obliki 32,5 km dolge poti okoli Ljubljane. Speljana je po trasi bodeče žice, ki je mesto obdajala med 2. svetovno vojno (1942–1945). Žične ovire je postavila italijanska armada z namenom, da osami odporniško gibanje v mestu in prepreči njegove stike z okolico. V sestavi obrambnega obroča je bilo 206 bunkerjev, utrjenih stražarnic, postojank in blokov.
Traso nekdanje žice je v petdesetih letih zakoličil arhitekt
Vlasto Kopač, leta 1959 so po njegovih načrtih na nadzorne točke prehodov ob vpadnicah postavili 6 kamnitih obeliskov in nato do leta 1962 ob pot še 102 spominska kamna. V letih 1972–85 je na trasi žice potekala gradnja pešpoti in zasaditev drevoredov po načrtih arhitektov
Mitje Omerse,
Franca Kastelica in
Jožeta Štoke. Leta 1985 so po načrtih celostne ureditve Poti spominov in tovarištva arhitekta
Janeza Koželja s sodelavci postavili spominske jambore, smerokaze in informacijske table, izvedli rekonstrukcije nekaterih ostalin stražarnic in obeležje prve postavitve žice.
Pot spominov in tovarištva je skupinska stvaritev največjega zgodovinskega spomenika v mestu ter najmočnejša prvina njegove prepoznavnosti, saj so ga s prostovoljnim delom Ljubljančani večinoma zgradili sami. Spomenik, ki je bil kot spomin na okupacijo in upor prvenstveno namenjen vsakoletnemu množičnemu partizanskemu pohodu ob žici, smo skozi čas uspeli preoblikovati v družbeni prostor za različna druženja in rekreacijo. V ta namen so bila na trasi urejena počivališča, igrišča in športni otoki. Ohranjanje in vzdrževanje sklenjenega zelenega obroča je nujno, da bi lahko spomenik opravljal svojo memorialno, družbeno in okoljsko funkcijo v zelenem sistemu mesta, saj obsega četrtino vseh njegovih parkovnih površin.
Janez Koželj (1945) je dolgoletni profesor za arhitekturo mesta in urbanistično oblikovanje na Fakulteti za arhitekturo in Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Je avtor knjig Tipologija mestne stanovanjske arhitekture in njena sovisnost z morfologijo mestnega prostora/Vprašanja umetnosti gradnje (1987 in 1991, z A. Vodopivcem), Plečnikova Ljubljana (1996, z A. Hrauskym in D. Prelovškom) in Plečnik na tujem (1998, z A. Hrauskym in D. Prelovškom), Jože Plečnik – Dunaj, Praga, Ljubljana (2006, z A. Hrauskym in D. Prelovškom) in 2010 knjigo Maks Fabiani (z A. Hrauskym in M. Kambičem ). Kot mestni arhitekt in podžupan, pooblaščen za področje urbanizma in varstva okolja, je začrtal vizijo dolgoročnega razvoja Ljubljane do leta 2025, ki je podala smernice za Občinski prostorski načrt Mestne občine Ljubljana leta 2011. Uresničevanje njegove prostorske vizije je v zadnjih dveh mandatih Ljubljano prerodilo v živahno in lepo urejeno glavno mesto s preoblikovanjem javnih prostorov po načelih in metodah urbanističnega oblikovanja. Koželj je dobitnik mnogih nagrad in priznanj, med drugim priznanja častni član Zbornice za arhitekturo in prostor."
["post_title"]=>
string(62) "Arhitektura v živo: S kolesom po Poti spominov in tovarištva"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(59) "arhitektura-v-zivo-s-kolesom-po-poti-spominov-in-tovaristva"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2026-05-04 09:32:05"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2026-05-04 07:32:05"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=34115"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#10030 (24) {
["ID"]=>
int(34338)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2026-04-23 12:29:44"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2026-04-23 10:29:44"
["post_content"]=>
string(1091) "
Razstava Marjan Šorli in udomačena arhitektura je prva v novi seriji razstav Predogled, ki zbirko MAO z inovativnim pristopom odpirajo in predstavljajo javnosti. Septembra 2025 smo obeležili 110-letnico rojstva in 50-letnico smrti arhitekta Marjana Šorlija (1915–1975), projektanta, pisca, misleca, predavatelja, izjemnega avtorja, ki ga je zgodovina arhitekture do sedaj najpogosteje obšla. Razstava se posveča raziskovanju arhitektovega dela, vendar ne v klasični zaprti kurirani obliki, temveč kot odprt komentar raznolikega gradiva, ki ga je muzej ravnokar pridobil v svojo zbirko.
Po razstavi vas bosta popeljala kustosa Andraž Keršič in Martina Malešič.
Program je akreditiran pri ZAPS z 1 kt iz sklopa B (Teorija in referenčna praksa)
"
["post_title"]=>
string(67) "Zadnji voden ogled razstave Marjan Šorli in udomačena arhitektura"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(65) "zadnji-voden-ogled-razstave-marjan-sorli-in-udomacena-arhitektura"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2026-04-23 12:29:44"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2026-04-23 10:29:44"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=34338"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#10031 (24) {
["ID"]=>
int(34315)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2026-04-20 09:45:02"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2026-04-20 07:45:02"
["post_content"]=>
string(2041) "Z aprilom, mesecem krajinske arhitekture, so na Oddelku za krajinsko arhitekturo pričeli s praznovanjem 50-letnice ustanovitve študija krajinske arhitekture na Univerzi v Ljubljani. Leta 1976 se je začel vpis v redni štiriletni dodiplomski študij, takrat še študij urejanja krajine.
Študij je v začetku sedemdesetih let zasnoval profesor Dušan Ogrin ob pomoči profesorja dr. Janeza Marušiča. Skupaj sta študij ločila od hortikulture in dendrologije ter ga oblikovala kot samostojen program načrtovanja krajine na vseh ravneh in v vseh merilih. Študij urejanja krajine je bil tudi prvi interdisciplinarni študij na Univerzi v Ljubljani, katerega program so poleg profesorjev z Biotehniške fakultete izvajali tudi profesorji z drugih fakultet UL, ljudje iz prakse, v načrtovalskih seminarjih pa so sodelovali tudi gostje iz tujine.
Na okrogli mizi bomo govorili o družbenem kontekstu ustanovitve študija, razvoju in spremembah študija do danes ter zlasti o aktualnosti izhodiščnih konceptov za sodobne izzive urejanja krajine. V razpravi bodo sodelovali:
- častni gost prof. dr. Janez Marušič,
- prof. dr. Mojca Golobič,
- dr. Maja Simoneti,
- doc. Darja Matjašec
- doc. dr. Pavel Gantar in
- prof. dr. Aleš Vodopivec
Pogovor bo moderirala
prof. dr. Ana Kučan.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje trenutno poteka razstava
»Je narava moderna?«. Njen časovni okvir sovpada z obdobjem oblikovanja ekološke družbene zavesti in vzpostavitvijo študija krajinske arhitekture. Na razstavi so predstavljeni tudi zborniki prvih konferenc s področja urejanja krajine.
Okrogla miza je prvi v nizu dogodkov, s katerimi bomo 50-letnico študija obeleževali do konca študijskega leta 2026/2027."
["post_title"]=>
string(80) "Okrogla miza Ljubljanska šola krajinske arhitekture: tradicija in prihodnost "
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(75) "okrogla-miza-ljubljanska-sola-krajinske-arhitekture-tradicija-in-prihodnost"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2026-04-20 10:35:07"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2026-04-20 08:35:07"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=34315"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#10032 (24) {
["ID"]=>
int(34126)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2026-03-30 14:38:00"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2026-03-30 12:38:00"
["post_content"]=>
string(2051) "Za potrebe Gorenjskega sejma, ki je bil sprva razpršen po več lokacijah v Kranju, je Marjan Šorli leta 1951 načrtoval kiosk z javnim straniščem in prodajalno Ljudske pravice. Ob paviljonu, ki je bil primer mediteransko zasnovane arhitekture, z ravno streho, pergolo in obdajajočim kamnitim zidom, je bil urejen tudi vrt z bazenom in mostom v elegantni betonski ločni konstrukciji. Vrt je zasnoval z Ruško Ogorevc kot nadaljevanje zasaditve v Prešernovem gaju in tudi kot del pejsažne ureditve vrta ob osnovni šoli. Vrt je šoli namreč dolga leta služil tudi kot učni prostor na prostem. Paviljon je leta 1966 v upravljanje dobilo Hortikulturno društvo Kranj; pozneje ga je prekrilo z novo zaščitno streho in delno spremenilo notranje prostore. Društvo v prostorih deluje še danes.
Paviljon in vrt, ki sta v svojem času predstavljala izredno kvaliteten primer večnamenskega javnega prostora, in se v naslednjih letih uspešno prilagajala novi rabi, sta tik pred prenovo. Kako se te lotiti, kako se dotakniti obstoječe arhitekturne, krajinske in tudi nesnovne dediščine, so vprašanja, ki jih bomo odpirali na vodstvu po paviljonu.
Vodita: kustosinja razstave
Marjan Šorli in udomačena arhitektura Martina Malešič (MAO) in
Ana Kreč (Fakulteta za arhitekturo UL) s člani
Hortikulturnega društva Kranj,
Zavodom za varstvo kulturne dediščine,
Layerjevo hišo in drugimi strokovnjaki ter predstavniki zainteresirane javnosti.
* Program je akreditiran pri ZAPS z 1 kreditno točko iz sklopa B (Teorija in referenčna praksa).
Prosimo vas, da nam udeležbo na vodenem ogledu sporočite na izobrazevanje@mao.si.
Soorganizatorja dogodka: Hortikulturno društvo Kranj in Layerjeva hiša
"
["post_title"]=>
string(72) "Arhitektura v živo: Šorlijev paviljon in ureditev vrta ob šoli, Kranj"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(67) "arhitektura-v-zivo-sorlijev-paviljon-in-ureditev-vrta-ob-soli-kranj"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2026-04-15 16:20:28"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2026-04-15 14:20:28"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=34126"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#10033 (24) {
["ID"]=>
int(33718)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2026-03-06 13:30:04"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2026-03-06 12:30:04"
["post_content"]=>
string(8105) "Muzej za arhitekturo in oblikovanje se pridružuje programu festivala
Odprtih hiš Slovenije 2026. Obiskovalce festivala vabimo, da se nam 19. aprila med 10. in 12. uro pridružijo na brezplačnem vodenem ogledu razstav
Marjan Šorli in udomačena arhitektura in
Je narava moderna?. V času vodenih ogledov bo za najmlajše pod vodstvom muzejskih animatork potekala MiniMAO igralnica.
Voden ogled razstave Marjan Šorli in udomačena arhitektura
10.00
Razstava
Marjan Šorli in udomačena arhitektura je prva v novi seriji razstav Predogled, ki zbirko MAO z inovativnim pristopom odpirajo in predstavljajo javnosti. Septembra 2025 smo obeležili 110-letnico rojstva in 50-letnico smrti arhitekta Marjana Šorlija (1915–1975), projektanta, pisca, misleca, predavatelja, izjemnega avtorja, ki ga je zgodovina arhitekture do sedaj najpogosteje obšla. Razstava se posveča raziskovanju arhitektovega dela, vendar ne v klasični zaprti kurirani obliki, temveč kot odprt komentar raznolikega gradiva, ki ga je muzej ravnokar pridobil v svojo zbirko.
Marjan Šorli je bil izredno samosvoj, a hkrati značilen predstavnik slovenske povojne arhitekture. V njegovih hišah najdemo raznovrstne izvore, od Plečnikove šole, raziskovanja anonimne ljudske arhitekture ter uvidov s študijskega potovanja po Evropi in ZDA do anglosaških teorij o psihologiji zaznavanja prostora.
Arhitekt se je v naš kulturni prostor zapisal predvsem s svojevrstno materialno govorico in izrazom, ki se vselej giblje po robu, med arhetipskimi načeli in preverjenimi principi ter drznimi skrajnostmi sintakse uporabljenih tradicionalnih in sodobnih materialov, med subtilnim odnosom do naravnega in kulturnega konteksta ter odločnimi posegi v prostor.
Skozi svoj celotni opus je Šorli ustvarjal arhitekturo po meri človeka. Z eruditskim znanjem je črpal iz razvoja arhitekture, prostore skladnih proporcev in majhnega merila pa je gradil s tradicionalnimi materiali in elementi. Ob tem je upošteval zmožnosti tehnologije in prostorske organizacije svojega časa. Njegovi premisleki o prostoru so izredno aktualni tudi danes, saj je zagovarjal in gojil principe, kot so sobivanje narave in arhitekture, uporaba preprostih nizkotehnoloških prijemov pri osvetljevanju, zračenju, ogrevanju ali hlajenju prostorov (z vmesnimi conami), iskanje prave mere stavbe in odnos do človeškega merila.
Po razstavi vas bosta popeljala
dr. Martina Malešič in Andraž Keršič, kustosa razstave.
Prijave >>
*Program je akreditiran pri ZAPS z 1 kt iz sklopa B (Teorija in referenčna praksa)
Voden ogled razstave Je narava moderna?
11.00
Razstava
Je narava moderna? raziskuje odnos do narave in pristope k ekološkemu mišljenju v modernistični arhitekturi in oblikovanju. Izhodišče razstave je zbirka MAO z bogatim naborom projektov, predmetov in dokumentacije s področij arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. stoletja.
Skozi teme
Drevo,
Organske strukture,
Arhitektura in okolje,
Ekološko znanje in
Mesto kot organizem razstava razkriva, da modernizem ni bil le zgodba o domnevni ločitvi človeka in narave, temveč tudi prostor vprašanj, dvomov in inovacij, ki so se že pred desetletji dotikale tematik, kot so odgovorna raba virov, okoljska znanja, bioklimatske strategije, varovanje okolja in razumevanje prostora kot omejenega ekosistema.
Razstava osvetljuje zgodnjo vzpostavitev okoljske zavesti v Sloveniji. Dogodki v slovenskem prostoru, ki so se odvijali vzporedno z globalnimi prelomnicami, kažejo, kako so se takratni akterji odzivali na okoljske izzive in jih začeli tudi sistematično upravljati.
V času, ko je modernizem na globalnem severu gradil na ideji tehnološkega napredka, gospodarske rasti in neomejene industrijske proizvodnje, je v kontekstu socialistične Jugoslavije nastal obsežen modernistični opus, zaznamovan z družbenimi ambicijami, ki se je pomembno razlikoval od univerzalnega modernizma. Številni ustvarjalci so v svoje delo vključevali vernakularne prakse in izkazovali občutljiv odnos do krajine.
Razstava pretekle dogodke umešča v dialog s sodobnimi okoljskimi premisleki, kar še poglobijo štiri intervencije arhitektov in oblikovalcev, ki z inovativnim branjem zbirke muzeja zgodbo razširjajo v današnji čas ter odpirajo vprašanje kontinuitete.
Po razstavi vas bo popeljala
Natalija Lapajne.
Prijave >>
*Program je akreditiran pri ZAPS z 1 kt iz sklopa B (Teorija in referenčna praksa)
PROGRAM ZA MLADE
Moja muzejska knjigarna: Od tlorisa do makete
11.00
Knjigarna Muzeja za arhitekturo in oblikovanje se nahaja na gradu Fužine, kjer so se nekoč zbirali največji književniki svojega časa. Prvotni lastniki gradu, družina Khisl, so bili zelo dejavni pri uveljavljanju protestantizma in slovenske pisane besede, na gradu pa so gostili pomembne reformatorje, kot sta bila Primož Trubar in Jurij Dalmatin. S svojo podporo so Khislovi prispevali tudi k nastanku ene prvih tiskarn knjig na Slovenskem in prve v Ljubljani (1575).
Danes, petsto let pozneje, na gradu živi sodobna muzejska knjigarna, kjer najdemo knjige, povezane z razstavami, knjige o arhitekturi, oblikovanju in fotografiji. Poseben kotiček je namenjen knjigam za otroke ter izdelkom slovenskih oblikovalcev, kot so plakati, nakit in igrače. Muzejska knjigarna pa ni le navadna prodajalna knjig, je prostor, kjer se obiskovalci pripravijo na ogled razstave, listajo po knjigah in poklepetajo z drugimi obiskovalci. Otroci bodo na delavnici raziskovali, kako so arhitekti v muzejski knjigarni zasnovali elemente pohištva, kjer so predstavljene knjige in drugi predmeti, kako se obiskovalci gibajo po prostoru ter čemu so namenjeni skrivni predali.
Po ogledu knjigarne se bodo otroci prelevili v arhitekte in oblikovalce ter iz različnih ustvarjalnih materialov in z veliko domišljije zasnovali svojo maketo muzejske knjigarne, v kateri bi se z veseljem izgubili med knjigami.
Prijave >>
MiniMAO igralnica
10.00 –12.00
Skozi uganke in zabavne naloge bomo raziskovali zanimive teme, povezane z aktualnima razstavama Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Odkrivali bomo, kako sta arhitektura in narava tesno prepleteni, opazovali oblike, strukture in materiale ter svoje ideje razvijali skozi risbo in 3D-modeliranje. Otroci bodo v družbi muzejskih animatork s pomočjo različnih materialov (karton, lesena paličja, legokocke) gradili svoje sanjske stavbe ter se preizkusili v vlogi pravih arhitektov.
Prijave >>
"
["post_title"]=>
string(74) "Odprte hiše Slovenije: Voden ogled aktualnih razstav in MiniMAO igralnica"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(72) "odprte-hise-slovenije-voden-ogled-aktualnih-razstav-in-minimao-igralnica"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2026-04-02 11:47:51"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2026-04-02 09:47:51"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=33718"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#10034 (24) {
["ID"]=>
int(34230)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2026-04-13 10:00:56"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2026-04-13 08:00:56"
["post_content"]=>
string(2177) "Okrogla miza je del Evropske turneje nagrade
European Collective Housing Award, ki izpostavlja kakovostne primere kolektivne stanovanjske gradnje. Namen okroglih miz, ki potekajo v Barceloni, Amsterdamu, Ljubljani in Sarajevu, je razširiti razpravo o stanovanjskih vprašanjih ter povezati arhitekte, raziskovalce, odločevalce, aktiviste in predstavnike skupnosti.
Na okrogli mizi v MAO bodo udeleženci skozi prizmo prehodne identitete mesta Ljubljana, ki leži na nenehno spreminjajoči se meji med srednjo in vzhodno Evropo, naslovili tako zgodovinske pristope k reševanju stanovanjske problematike kot tudi sodobne izzive evropskih mest. Skozi razpravo bomo osvetlili tudi, kaj se iz preteklosti lahko naučimo za soočenje s sodobnimi stanovanjskimi izzivi.
Sodelujejo
- Urban Jeriha, direktor IPoP - Inštituta za politike prostora, Ljubljana
- Wenwen Cai, direktorica Arc en Rêve centre d’architecture v Bordeauxu
- Dora Kavčič, članica Zadrugatorja, Ljubljana
- Mária Topolčanská, arhitektka in raziskovalka stanovanjskih teorij v Pragi
- Anja Planišček, predavateljica in strokovnjakinja za stanovanjsko gradnjo, Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani
- Martina Malešič, raziskovalka in kustosinja, MAO, Ljubljana
Razprava bo potekala v angleščini.
Nagrada European Collective Housing Award izpostavlja projekte skupnostnega bivanja, ki spreminjajo način, kako živimo. Med prijavljenimi projekti so lahko novogradnje in prenove, javni ali zasebni projekti iz vseh 46 držav Sveta Evrope.
Prijave za projekte, dokončane v letih 2024/25, so odprte do 30. aprila 2026.
"
["post_title"]=>
string(46) "Okrogla miza o kolektivni stanovanjski gradnji"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(46) "okrogla-miza-o-kolektivni-stanovanjski-gradnji"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2026-04-16 10:47:15"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2026-04-16 08:47:15"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=34230"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#10495 (24) {
["ID"]=>
int(34211)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2026-04-08 15:33:28"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2026-04-08 13:33:28"
["post_content"]=>
string(1945) "Evropska arhitekturna platforma LINA, ki domuje na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, med 15. in 17. aprilom vabi na festival
LINA Blueprints: (un)Common Practice (
Načrti LINA: (ne)Običajne prakse). Dogodek zaokroža prva tri leta delovanje platforme ter podaja konkretne uvide in modele, ki predstavljajo, kako lahko prostorske prakse postanejo orodje za gradnjo skupnosti na drugačen način.
V treh dneh bo platforma zaživela v živo: najprej v Plečnikovi predavalnici (15. 4. ob 17.00), nato pa se bo dogajanje med 16. in 17. aprilom nadaljevalo v MAO. Člani platforme, priznane evropske institucije in štipendisti LINA (obetavni ustvarjalci, pisci, arhitekti …) bodo predstavljali arhitekturo, kot jo prakticirajo sami, med ljudmi, v specifičnih prostorih in času.
Vabimo vas, da si
ogledate program in se nam pridružite v pogovorih, delavnicah,
razstavi, projekcijah filmov, predavanjih, skupnih kosilih, kuharski delavnici in vodenih ogledih. Nekateri deli programa sprejmejo manjše število udeležencev, zato vas prosimo, da se na dogodke, ki so odprti za vse,
prijavite v naprej.
K udeležbi še posebej vabimo oblikovalce, arhitekte in druge predstavnike kulturnega in kreativnega sektorja, saj LINA predstavlja alternativne strokovne usmeritve. Te se odpirajo v manj ustaljenih poklicnih sferah dela s skupnostmi, kuriranjem, pisanjem, umetniškim udejstvovanjem in drugimi perspektivami.
Serija dogodkov, delavnic in predavanj je nastala v koprodukciji z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje – MAO. Projekt sofinancira Ustvarjalna Evropa, program Evropske unije za podporo kulturnega in kreativnega sektorja."
["post_title"]=>
string(66) "Načrti LINA: (ne)Običajne prakse – tridnevna platforma v živo"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(56) "nacrti-lina-neobicajne-prakse-tridnevna-platforma-v-zivo"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2026-04-08 15:33:52"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2026-04-08 13:33:52"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=34211"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
