Za to poizvedbo ni rezultatov.
object(WP_Post)#8405 (24) {
["ID"]=>
int(33967)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2026-03-27 11:53:29"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2026-03-27 10:53:29"
["post_content"]=>
string(1087) "
Ogledali si bomo razstavo oblikovalke Bibe Bertok, ene pomembnejših slovenskih ustvarjalk na področju industrijskega oblikovanja. Na razstavi bomo raziskovali različne kose pohištva ter se pogovarjali o materialih in tehnoloških rešitvah. Spoznali bomo tudi nekaj prepoznavnih kosov slovenskega oblikovanja ter se dotaknili ideje tako imenovane »flatpack« revolucije pohištva, ki ga lahko zapakiramo v ravno škatlo in ga doma preprosto sestavimo. Na delavnici bodo otroci z drobnimi kosi pohištva po lastnih zamislih opremili svojo sobo v malem.
Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst."
["post_title"]=>
string(49) "Ustvarjalna delavnica Miniaturno pop-up pohištvo"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(26) "miniaturno-pop-up-pohistvo"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2026-05-21 12:45:31"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2026-05-21 10:45:31"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=33967"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#8406 (24) {
["ID"]=>
int(34522)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2026-05-21 12:44:41"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2026-05-21 10:44:41"
["post_content"]=>
string(1223) "
Funkcionalnost, oblika, proizvodno-tehnološke zahteve, tržna uspešnost in humanost bivanja so temeljni poudarki, ki si jih je Biba Bertok, ena najpomembnejši osebnosti slovenskega industrijskega oblikovanja, dosledno zastavljala v svojem načrtovalskem delu. V svoji profesionalni karieri je zasnovala več kot štirideset pohištvenih sistemov, večinoma namenjenih serijski proizvodnji. Njeni pohištveni sistemi so bili premišljeni odgovori na konkretne prostorske razmere, potrebe uporabnikov in pogoje industrijske proizvodnje. Pohištveni programi, kot so, Nana, Manta, Plima in otroška posteljica Nataša, so postali velike uspešnice in oprema številnih slovenskih domov in širše.
Razstava v MAO se osredotoča na izbrana dela iz njenega obsežnega opusa, med katerimi je del gradiva MAO nedavno pridobil v svojo zbirko.
V času vodenega ogleda razstave bo za otroke potekala ustvarjalna delavnica
Miniaturno pop-up pohištvo.
Prijave: izobrazevanje@mao.si"
["post_title"]=>
string(54) "Vodeni ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst."
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(49) "voden-ogled-razstave-biba-funkcija-ideja-kontekst"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2026-06-02 11:55:39"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2026-06-02 09:55:39"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=34522"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#8407 (24) {
["ID"]=>
int(34333)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2026-04-22 14:08:04"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2026-04-22 12:08:04"
["post_content"]=>
string(1308) "V okviru pobude Dobimo se na vrtovih (Rendez-vous aux jardins), ko številni vrtovi in parki po Evropi odpirajo svoja vrata javnosti, vas v MAO vabimo na voden ogled parka gradu Fužine.
Park gradu Fužine predstavlja pomemben primer prepleta zgodovinske krajinske zasnove in sodobnega urbanega prostora. Svojo podobo je dobil v 19. stoletju, ko je Fidelis Terpinc, tedanji lastnik gradu, zelenice preuredil v park. Zasadili so platane, ciprese, rožiče ter drugo eksotično drevje in grmičevje. Park je bil prenovljen v začetku devetdesetih let 20. stoletja. Danes je park javni prostor na stičišču naravne dediščine, rečnega okolja in goste stanovanjske pozidave. Prav to plastenje pa odpira vrsto vprašanj o njegovem upravljanju, pomenu in prihodnjem razvoju.
Skozi zgodovinsko in preobrazbe bomo park osvetlili z vidika krajinske arhitekture in rabe prostora ter sodobnih okoljskih izzivov. Poseben poudarek bo namenjen temam biodiverzitete in trajnostnega upravljanja (vprašanje intenzivnosti košnje, vloga urbanega čebelarjenja ter prepoznavanje in vrednotenje samoniklih, tudi užitnih rastlinskih vrst).
Voden ogled bo potekal v sodelovanju s člani društva za razvoj trajnostnega oblikovanja
Trajna.
"
["post_title"]=>
string(40) "Dobimo se na vrtovih: Park gradu Fužine"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(38) "dobimo-se-na-vrtovih-park-gradu-fuzine"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2026-06-03 13:33:30"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2026-06-03 11:33:30"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=34333"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#8408 (24) {
["ID"]=>
int(34322)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2026-04-22 14:00:40"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2026-04-22 12:00:40"
["post_content"]=>
string(1318) "V prvem junijskem koncu tedna v okviru evropske pobude Dobimo se na vrtovih (Rendez-vous aux jardins) vabimo na obisk parkov in vrtov v več kot dvajsetih evropskih državah. Letošnja tema so razgledi. Namen pobude, ki izvira iz Francije, je približati javnosti pestrost in bogastvo vrtne in parkovne dediščine, poudariti njen kulturni pomen ter pozitiven vpliv zelenih prostorov na človekovo počutje.
Dobimo se v parku MAO!
Park renesančnega Gradu Fužine, dom Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, je bil urejen v 19. stoletju. Park zaznamujejo stare drevesne vrste, kot so platane in kostanji, ter urejene poti ob reki, ki ustvarjajo prijeten preplet naravnega in kulturnega okolja.
Na dogodku bomo spoznavali različne drevesne vrste, odtiskovali liste in lubje, gradili maketo parka in gradu ter se preizkusili v vlogi krajinskih arhitektov. Ob tem bomo odkrivali tudi zanimive arhitekturne elemente, med drugim originalni strešni stolpič z Deželnega dvorca (danes sedeža Univerze v Ljubljani), ter obiskali sonaravno igrišče, nastalo v okviru projekta Muzej v skupnosti. Raziskovali bomo skriti ribnik, spoznavali urbano čebelarjenje in pomen ekoloških koridorjev ter opazovali ptice in druge prebivalce parka.
Dogodek je namenjen otrokom in mladim do 15. leta."
["post_title"]=>
string(54) "Dobimo se na vrtovih: Raziskujemo, ustvarjamo, gradimo"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(51) "dobimo-se-na-vrtovih-raziskujemo-ustvarjamo-gradimo"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2026-04-22 14:04:18"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2026-04-22 12:04:18"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=34322"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#8409 (24) {
["ID"]=>
int(34464)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2026-05-13 15:44:05"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2026-05-13 13:44:05"
["post_content"]=>
string(2093) "Vodstvo v okviru
festivala Ljubljana Art Weekend bo obiskovalce popeljalo v sosesko Nove Fužine, znano po modernistični stanovanjski arhitekturi, bogati demografski raznolikosti in močnih skupnostnih vezeh.
Začeli bomo z ogledom razstave
Je narava moderna? Ekološke perspektive v zbirki MAO, 1930–1979 v Muzeju arhitekture in oblikovanja pod vodstvom direktorice muzeja in kustosinje razstave
Maje Vardjan, ki bo med drugim predstavila tudi vključenost muzeja v lokalno skupnost, vključno s projekti, kot je Muzej v skupnosti, in drugimi transdisciplinarnimi trajnostnimi praksami.
V participativnem duhu bo ogledu sledil piknik z What Could Should Curating Do (WCSCD), izobraževalnim programom, ki služi kot testno okolje za ustvarjanje kolektivnega učnega prostora in prostora za razmišljanje o drugačnih načinih delovanja institucij. Njihov sodelovalni pristop je pripeljal do vzpostavitve vezi s kolektivom Robida, ki se bo pridružil razpravi in predstavil svoj edinstven način delovanja. Skupaj bodo predstavili novo publikacijo WCSCD, ki je nastala v sodelovanju z Archive Books in Sok Cooperative ter najnovejšo revijo Robida.
Projekte bodo predstavili udeleženci programa WCSCD, kuratorke
Sara Kecman,
Giulia Gaibisso,
Irene Coscarella in
Marie Tatjana Niederleithinger, član Sok Cooperative
Nemanja Milenković, kolektiv Robida ter kuratorka in ustanoviteljica WCSCD
Biljana Cirić.
Če se želite pridružiti ogledu, se prijavite na hello@ljubljanaartweekend.com.
*Zagotovljen bo brezplačen organiziran prevoz od Tivolija do Fužin, vendar se lahko obiskovalci programu neposredno pridružijo tudi v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO).
"
["post_title"]=>
string(30) "Off the Map: Piknik v Fužinah"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(28) "off-the-map-piknik-v-fuzinah"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2026-05-13 16:55:09"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2026-05-13 14:55:09"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=34464"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#8410 (24) {
["ID"]=>
int(33958)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2026-03-27 11:47:03"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2026-03-27 10:47:03"
["post_content"]=>
string(2335) "
V sklopu festivala Plečnikov dan vas vabimo k raziskovanju arhitekture Jožeta Plečnika za vso družino. Program bomo začeli s kratkim sprehodom ob grajskih Šancah, kjer bomo z obzidja opazovali mesto ter razmišljali o poudarkih in prostorskih idejah, ki so zaznamovale Plečnikovo načrtovanje Ljubljane. Navdih s sprehoda bomo prenesli v ustvarjalni del. Iz legokock bomo gradili lastne interpretacije Plečnikovih arhitekturnih motivov ter skozi igro raziskovali obliko, ritem, višino in stabilnost konstrukcije. Vsak izdelek bo na koncu našel svoj prostor v velikem Plečnikovem legomestu.
Dogodek bo potekal na Ljubljanskem gradu.
Celoten program in prijave >>
O festivalu Plečnikov dan
Ko je Plečnik gradil mozaik Ljubljane, je vanj sproti dodajal nove in nove kamenčke. Tudi Plečnik se je rad igral, imel je res bujno domišljijo! Nenehno je spreminjal in izboljševal svoje načrte, preizkušal nove možnosti, nikoli se ni zadovoljil s prvo rešitvijo. Prepričan je bil, da je lahko še boljši! Včasih je bil monumentalen, drugič skromen in varčen pri materialih, vedno pa iznajdljiv in pogumen. Ustvaril je mesto, v katerem je lepo in prijetno živeti, delati, se družiti in se igrati. Njegovi trgi, parki, ulice, mostovi in hiše živijo še danes, čeprav so nastali že pred mnogimi leti.
Misel, da bi z igro in druženjem Plečnikovo mesto skupaj gradili naprej, da bi bilo še boljše in lepše, ter želja, da bi navdihujočo Plečnikovo Ljubljano približali družinam, sta nas skrbnike in ljubitelje Plečnikove dediščine pripeljali do ideje, da priredimo celodnevni brezplačni festival v duhu Plečnikovega ustvarjanja. Dogodek je namenjen družinam, druženju in praznovanju arhitekture. Festival so zasnovali v Muzeju in galerijah mesta Ljubljana, vsako leto pa k sodelovanju povabijo raznolike partnerje, ki s svojim programom bogatijo dogajanje.
Festival Plečnikov dan poteka vsako drugo pomlad. Na dogodku sledimo Plečnikovi domišljiji, se igramo in z igro soustvarjajmo živahno Ljubljano, v kakršni bomo radi živeli. Tako kot je to znal Plečnik!"
["post_title"]=>
string(33) "Plečnikov dan: Mesto iz legokock"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(31) "plecnikov-dan-mesto-iz-legokock"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2026-05-04 16:32:03"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2026-05-04 14:32:03"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=33958"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#8411 (24) {
["ID"]=>
int(34400)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2026-05-05 14:09:30"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2026-05-05 12:09:30"
["post_content"]=>
string(6431) "
Mednarodni simpozij
Torek, 19. maj 2026, 10.00–17.00, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana
*Program je akreditiran pri ZAPS s 3 točkami iz sklopa B (Teorija in referenčna praksa).*
Prijave: izobrazevanje@mao.si
Simpozij
Je narava moderna? spremlja istoimensko razstavo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) in je del širšega mednarodnega projekta
Ekologije Bauhausa, ki so ga zasnovali Fundacija Bauhaus Dessau, Muzej sodobne umetnosti v Zagrebu in MAO. Dogodek bo izhajal iz vprašanja, kako so modernistično oblikovanje, arhitektura in prostorske prakse sooblikovali spreminjajoče se predstave o naravi, ekologiji in okolju. Združil bo raziskovalce, kuratorje, arhitekte in oblikovalce ter odprl razmislek o presečiščih modernističnega mišljenja, okoljske zgodovine, materialnih kultur, vernakularnega znanja in sodobnih ekoloških vprašanj.
Simpozij, tematsko umeščen na področja dediščine, kulture in družbe, se bo skozi raznolike perspektive lotil nujnih aktualnih vprašanj. Pri tem narave ne bo obravnaval kot pasivno ozadje človekove dejavnosti, ampak jo bo razumel kot aktivni pogoj arhitekture, oblikovanja in vsakdanjega življenja. S tem bo projekt
Bauhaus Ecologies umestil v daljši zgodovinski lok: od modernističnih eksperimentov v bivanju, gradnji in proizvodnji do sodobnih razprav o trajnosti, sobivanju in okoljski odgovornosti.
Je narava moderna? spodbuja h kritičnemu ponovnemu branju dediščine modernizma in zastavlja vprašanje, kako lahko danes na novo premislimo zgodovinske pristope k ekološkemu mišljenju v arhitekturi in oblikovanju. V trenutku, ko podnebna kriza zahteva nove oblike pozornosti in delovanja, bo simpozij priložnost za preizpraševanje, kaj se lahko naučimo iz preteklih eksperimentov, praks in znanj – in kako nam lahko ti primeri pomagajo preseči narative prisvajanja, nadzora in izkoriščanja ter se usmeriti k bolj situiranim, vzajemnim in odgovornim načinom bivanja v svetu.
PROGRAM
9.30–10.00 PRIJAVA IN KAVA
10.00–10.05 POZDRAVNI GOVOR
- Maja Vardjan, direktorica, Muzej za arhitekturo in oblikovanje
10.05–10.30 UVOD: PROJEKT
EKOLOGIJE BAUHAUSA
- Cvetka Požar, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana
- Vera Lauf, Fundacija Bauhaus Dessau, Dessau
- Vesna Meštrić, Muzej sodobne umetnosti, Zagreb
10.30–11.30 SITUIRANE EKOLOGIJE: ZGODOVINE OKOLJSKE SEDANJOSTI
Moderatorka:
Cvetka Požar
Predavanja:
- Regina Bittner, Fundacija Bauhaus Dessau, »Bauhaus nikoli ni bil moderen«: Ekološko mišljenje kot dediščina modernizma?
- Pavel Gantar, Ekološke naracije v poznem socializmu skozi spreminjajoče se razmerje med naravo in modernostjo
11.30–11.45 ODMOR
- Robin V Hueppe, ETH Zürich, Kako globoke so mirne vode, kako visoki tihi velikani: krajine množične stanovanjske gradnje v Berlin
- Gaja Mežnarić Osole in Danica Sretenović, Krater, Zemlja ni nikoli prazna: od načrtovanih naselij do divjih mestnih ekosistemov
13.00–13.30 VPRAŠANJA IN ODGOVORI
13.30–14.00 KOSILO
14.00–15.00 RAZSTAVA KOT DISKURZ: VODENI OGLED
Na vodenem ogledu razstave bodo povabljeni govorci aktivirali prostor s predstavitvami in odzivi na razstavljeno gradivo ter na širšo temo simpozija.
Moderatorka:
Maja Vardjan
Prispevki:
- Eva Gusel, Vernakularno kot (modernistična) metoda
- Uroš Mikanović in Blaž Šenica, Nikoli nismo bili trajnostni
- Peter Šenk, Pragmatizmi/Ekoutopije
- Altan Jurca Avci, Arhitektura med samoupravljanjem in državnim aparatom: urbanistični načrt za Kranj iz leta 1951
- Kaja Kisilak, Katja Pahor, Samoživa
- Aljaž Rudolf, Ekologizacija arhitekturne prakse
15.00–16.30 RAZSTAVA KOT DISKURZ: OKROGLA MIZA
Okrogla miza bo udeležence simpozija in posebne goste združila v skupnem razmisleku o vprašanjih, gradivu in stališčih razstave. Namesto enotne pripovedi bo odprla prostor za izmenjavo med raziskovalci, kuratorji, strokovnjaki in javnostjo. V okviru razstave bo postala začasno okolje za skupno mišljenje, ki bo presegalo discipline, geografije, merila, pa tudi trenja, ki nastanejo, ko narave in ekologije ne razumemo kot ozadje, temveč kot temeljni pogoj ustvarjalnih praks.
Posebne gostje:
- Gilly Karjevsky, urbana kuratorka
- Sonja Dragović, raziskovalka na področju urbanističnih študij
- Robin Winogrond, krajinska arhitektka in urbanistka
16.30–16.45 ZAKLJUČNE BESEDE
Dogodku v MAO bo v okviru projekta
Ekologije Bauhausa sledila konferenca v Zagrebu:
UMETNOST, OKOLJE IN KRITIČNO MIŠLJENJE V VZHODNI IN JUGOVZHODNI EVROPI
Sreda, 20. maj 2026, Muzej sodobne umetnosti, Zagreb
Priporočamo tudi:
Festivities Under Siege
20.–22. maj 2026, Krater in njegova sestrska divja ozemlja
---
Zasnova simpozija: Maja Vardjan in Cvetka Požar
Organizacija: Blažka Kirm
Grafično oblikovanje: AA + Studio Kruh
Oblikovanje prostora: Manca Košir, Jan Kozinc
Odnosi z javnostmi: Maša Špiler
Tehnična pomoč: Matjaž Rozina, Tadej Golob
V sodelovanju s:
Fundacijo Dessau Bauhaus, Dessau
Muzej sodobne umetnosti, Zagreb
Program MAO podpira
"
["post_title"]=>
string(75) "Je narava moderna?: Ekološke perspektive preteklosti za prakse prihodnosti"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(71) "je-narava-modernaekoloske-perspektive-preteklosti-za-prakse-prihodnosti"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2026-05-18 13:45:29"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2026-05-18 11:45:29"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=34400"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#8412 (24) {
["ID"]=>
int(34415)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2026-05-08 14:19:28"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2026-05-08 12:19:28"
["post_content"]=>
string(2709) "Mednarodni muzejski svet ICOM je letošnji dan muzejev posvetil temi
»Muzeji povezujejo razdeljeni svet«. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) verjamemo, da sta prav arhitektura in oblikovanje tista univerzalna jezika, ki nam pomagata razumeti drug drugega in prostor, ki si ga delimo.
Vabimo vas, da dva dni preživite v objemu gradu Fužine, kjer smo za vas pripravili poseben program:
BREZPLAČEN VSTOP
V nedeljo,
17. maja, in ponedeljek,
18. maja, so vrata muzeja na stežaj odprta za vse obiskovalce. Izkoristite priložnost za brezplačen ogled vseh naših razstav.
VODENA OGLEDA RAZSTAVE JE NARAVA MODERNA?
Ne zamudite vodenja po razstavi
Je narava moderna?, ki bo potekalo:
- v nedeljo, 17. maja, ob 11.00
- v ponedeljek, 18. maja, ob 11.00
Razstava raziskuje odnos do narave in pristope k ekološkemu mišljenju v modernistični arhitekturi in oblikovanju. Njeno izhodišče je zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), z bogatim naborom projektov, predmetov in dokumentacije s področij arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. stoletja.
RAZSTAVA V FOKUSU: POT OB ŽICI. PRVI KORAK
Poseben poudarek letošnje teme o povezovanju namenjamo razstavi
Pot ob žici. Prvi korak. Razstava skozi arhitekturni in zgodovinski okvir obravnava vprašanja mej, delitev ter hkrati simboliko povezovanja, ki jo danes predstavlja zelena ljubljanska transverzala.
Razstava se osredotoča na prvo etapo poti, ki jo je zasnoval arhitekt Vlasto Kopač. na projekt zakoličbe in označitve. Po prvem partizanskem pohodu leta 1957, ko se je pokazalo, da je trasa po sledeh žice neurejena in tudi težko sledljiva, je Kopač določil in zakoličil njen potek. Po Kopačevih načrtih so ob bunkerje postavili 102 stebra, osmerokotne kamne z vrisano žico, na točke prehoda pa spomenike s kiparskimi reliefi, ki učinkujejo kot orientacijske točke. Podobno kot planinska pot je tako trasa z uhojenostjo in z znaki v prostoru pridobila prepoznavno, vidno in lahko sledljivo smer. Vendar pot ne predstavlja le spomeniškega objekta, temveč prostor, ki skozi hojo omogoča ritual obeleževanja. Hkrati je tudi rekreacijska površina, mestni park in športna infrastruktura.
Se vidimo v MAO!"
["post_title"]=>
string(63) "Mednarodni dan muzejev v MAO: Muzeji povezujejo razdeljeni svet"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(62) "mednarodni-dan-muzejev-v-mao-muzeji-povezujejo-razdeljeni-svet"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2026-05-10 12:20:54"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2026-05-10 10:20:54"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=34415"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#8413 (24) {
["ID"]=>
int(34214)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2026-04-09 10:08:23"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2026-04-09 08:08:23"
["post_content"]=>
string(4704) "Medtem ko Gaza ostaja v primežu hude humanitarne krize in obsežnega uničenja kulturne in naravne dediščine, se na Zahodnem bregu širijo nezakonite naselbine in povečuje nasilje nad Palestinci. Z rušenjem sosesk, uničevanjem podeželja, javne infrastrukture in dediščine izginjajo tamkajšnje skupnosti, njihov zgodovinski spomin in tradicije, ki so se oblikovale skozi stoletja.
V mednarodni javnosti se odpirajo vse glasnejše razprave o prihodnosti in obnovi Gaze, pri čemer nekatere ideje, kot sta preoblikovanje Gaze v turistično kuliso ali luksuzno območje, ne upoštevajo potreb in pravic lokalnega prebivalstva ter ogrožajo možnosti za trajnostno in pravično obnovo, ki izhaja iz praks in sodelovanja lokalnih skupnosti.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje bo v sodelovanju z Gibanjem za pravice Palestincev in Fakulteto za humanistične študije UP potekal pogovor s palestinsko-britanskim arhitektom
Antoinom Raffoulom. V pogovoru se bomo osredotočili na vprašanje prihodnosti Gaze, na vlogo prostora, arhitekture in dediščine v času vojne in po njej, vlogo mednarodnih institucij, ter potrebo po njihovem aktivnejšem vključevanju v zaščito in obnovo.
Izhodišče pogovora bo Raffoulova vizija za obnovo Gaze, ki temelji na razumevanju Palestine kot prostora vseh, ki želijo živeti v miru, ter na njegovem večdesetletnem prizadevanju za obnovo vasi Lifta, zahodno od Jerulzalema. Lifta, ki ji še vedno grozi uničenje, je bila tudi s pomočjo izraelskih arhitekturnih organizacij leta 2015 uvrščena na poskusni seznam Unesca, leta 2018 pa na seznam organizacije World Monuments Fund. Na dogodku bomo predvajali kratek animirani film Antoina Raffoula, ki prikazuje Lifto pred letom 1948, ter z uporabo sodobnih tehnologij vizualizira življenje v vasi, kakršno bi lahko bilo.
S pogovorom želimo odpreti razmislek o tem, kako lahko obnova Gaze preseže zgolj tehnično rekonstrukcijo ter postane proces, ki upošteva družbene, kulturne in zgodovinske razsežnosti prostora.
Pogovor bo povezovala
doc. dr. Neža Čebron Lipovec, Fakulteta za humanistične študije UP.
Dogodek je odprt za vse, vabljeni k poslušanju ter sodelovanju v razpravi.
* Program je akreditiran pri ZAPS z 1 kreditno točko iz sklopa B (Teorija in referenčna praksa).
Dogodek je del programa
Svobodna Palestina, serije dogodkov, ki jih ob obletnici nakbe pripravljata Gibanje za pravice Palestincev in zavod Divja misel v sodelovanju s partnerji.
---
Antoine Raffoul je palestinsko-britanski arhitekt, rojen 1941 v Nazaretu. Leta 1948 so ga sionisti skupaj z desetimi družinskimi člani pregnali iz doma v Haifi. Družina se je začasno naselila v Libanonu, od koder se nikoli več niso vrnili, njihov dom v Haifi pa je bil v začetku sedemdesetih let porušen.
Diplomiral je iz arhitekture na Univerzi Illinois v ZDA (1968), nato pa svojo kariero začel v New Yorku v biroju Victor Gruen Associates pod mentorstvom Césarja Pellija. Leta 1971 se je preselil v London, kjer je deloval v biroju Ahrends, Burton and Koralek, kasneje pa ustanovil lastno arhitekturno prakso, ki jo je vodil več kot 28 let. V tem času je sprožil kampanjo proti »arhitekturi izbrisa« v Palestini ter pozival, k izključitvi arhitektov, ki sodelujejo pri načrtovanju in gradnji nezakonitih judovskih naselbin, iz strokovnih združenj. Je pooblaščeni član Kraljevega inštituta britanskih arhitektov (RIBA) ter član organizacij ICOMOS, CIAV in Kraljevega geografskega društva.
V svojem delu združuje arhitekturo, raziskovanje vernakularnih tradicij in politični angažma. Posebej se posveča vprašanjem kulturne dediščine, pravice do vrnitve ter t. i. »arhitekture izbrisa« v Palestini. Leta 2007 je začel s prizadevanji za ohranitev zapuščene vasi Lifta pri Jeruzalemu, ki je bila pozneje uvrščena na Unescov poskusni seznam in seznam World Monuments Fund. Je tudi ustanovitelj platforme
1948 Lest We Forget ter soustanovitelj mednarodnega natečaja za obnovo porušenih palestinskih vasi.
Aktivno sodeluje pri aktualnih pobudah za obnovo Gaze, kjer zagovarja pristope, ki temeljijo na upoštevanju lokalne skupnosti in pravični prostorski ureditvi. Predava in objavlja na področju arhitekture, politike in kulturne dediščine, trenutno pa pripravlja knjigo o svojih potovanjih po Andaluziji, Maroku in alžirski Sahari."
["post_title"]=>
string(38) "Svobodna Palestina: Arhitektura odpora"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(37) "svobodna-palestina-arhitektura-odpora"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2026-05-11 17:27:03"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2026-05-11 15:27:03"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=34214"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#8414 (24) {
["ID"]=>
int(34403)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2026-05-07 15:57:06"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2026-05-07 13:57:06"
["post_content"]=>
string(1545) "Razstava
Materiali in knjižnice prestavlja očišče arhitekture iz nenehne produkcije novega v pozicijo prakse, ki želi predrugačiti prav vse elemente arhitektovega dela. Od tega na kakšen način razmišljamo in pišemo o prostorski praksi, do tega s čim gradimo in zakaj. Premisleki štipendistov evropske arhitekturne platforme
LINA zadnjih treh let v sodelovanju z Atelier LUMA, TU Dunaj, Irish Architecture Foundation in mnogimi drugi člani LINA, ponujajo drugačno, okoljsko vzdržno realnost. Stremijo k pravičnejši družbi, k odgovornemu ravnanju z omejenimi viri našega planeta in k arhitekturi, katere temelj je skrb.
Po razstavi vodi
Nuša Zupanc Pavlič, kustosinja razstave in koordinatorica LINA.
Razstava je del spremljevalnega programa
Načrti LINA: (ne) Običajne prakse. Serija dogodkov, delavnic in predavanj
Načrti LINA je nastal v koprodukciji z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje. Razstava predstavlja rezultate LINA, ki jo sofinancira Ustvarjalna Evropa, program Evropske unije za podporo kulturnega in kreativnega sektorja, podpirata pa jo Pro Helvetia in Ministrstvo za kulturo RS.
Urnik vodenih ogledov
Nedelja, 10. 5., ob 12 h
Petek, 15. 5., ob 17 h
Nedelja, 24. 5., ob 11 h
Nedelja, 31. 5., ob 11 h
"
["post_title"]=>
string(59) "Vodeni ogled razstave Načrti LINA: Materiali in knjižnice"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(55) "voden-ogled-razstave-nacrti-lina-materiali-in-knjiznice"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2026-06-03 15:20:43"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2026-06-03 13:20:43"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=34403"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#8415 (24) {
["ID"]=>
int(33951)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2026-03-27 11:30:31"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2026-03-27 10:30:31"
["post_content"]=>
string(1104) "
Med 2. svetovno vojno je bila Ljubljana obdana z bodečo žico, bunkerji in minskimi polji. Na mestu nekdanje zapore danes poteka Pot spominov in tovarištva, krožna pot okoli mesta, ki jo je zasnoval arhitekt Vlasto Kopač. Ogledali si bomo njegove načrte in skice ter odkrivali, kakšne spremembe je pot doživela v 80. letih, ko je dobila podobo, kakršno poznamo danes. S pomočjo stripovske zgodbe bomo spoznavali vsakdanje življenje v času vojne ter razmišljali o pomenu svobode in miru. Pogovorili se bomo tudi o tem, kako pot danes povezuje ljudi in obuja spomin na preteklost. Na ustvarjalnem delu delavnice bodo otroci izdelali svojo maketo poti z drevoredi, travniki in obeležji ter skozi igro raziskovali, kako preko arhitekture ohranjamo spomin na preteklost.
Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Pot ob žici."
["post_title"]=>
string(70) "Ustvarjalna delavnica Pot spominov in tovarištva: od zgodbe do makete"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(46) "pot-spominov-in-tovaristva-od-zgodbe-do-makete"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2026-04-03 15:59:58"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2026-04-03 13:59:58"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=33951"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#8590 (24) {
["ID"]=>
int(34355)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2026-05-04 15:12:50"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2026-05-04 13:12:50"
["post_content"]=>
string(1468) "V letu 2026, ko so aktivnosti številnih slovenskih ustanov posvečene raziskovanju in predstavljanju dela arhitekta Vlasta Kopača (1913–2006), v MAO razstavljamo njegov projekt
Poti ob žici. Razstava se osredotoča na prvo etapo poti, na Kopačev projekt zakoličbe in označitve. Izpostavi jo kot ključni korak in izhodiščno točko snovanja še danes razvijajočega se projekta. Po prvem partizanskem pohodu leta 1957, ko se je pokazalo, da je trasa po sledeh žice neurejena in tudi težko sledljiva, je Kopač določil in zakoličil njen potek. Po Kopačevih načrtih so ob bunkerje postavili 102 stebra, osmerokotne kamne z vrisano žico, na točke prehoda pa spomenike s kiparskimi reliefi, ki učinkujejo kot orientacijske točke. Podobno kot planinska pot je tako trasa z uhojenostjo in z znaki v prostoru pridobila prepoznavno, vidno in lahko sledljivo smer. Vendar pot ne predstavlja le spomeniškega objekta, temveč prostor, ki skozi hojo omogoča ritual obeleževanja. Hkrati je tudi rekreacijska površina, mestni park in športna infrastruktura.
Po razstavi bo vodila kustosinja
Martina Malešič.
V času vodenega ogleda bo za otroke med 6. in 12. letom potekala ustvarjalna delavnic
Pot spominov in tovarištva: od zgodbe do makete."
["post_title"]=>
string(46) "Vodeni ogled razstave Pot ob žici. Prvi korak"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(43) "voden-ogled-razstave-pot-ob-zici-prvi-korak"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2026-06-02 11:05:38"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2026-06-02 09:05:38"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=34355"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}