Grad Fužine

O gradu

Na obrežju reke Ljubljanice, umaknjen od vrveža mestnega središča, obdan z naravo in grajskim parkom, leži na očarljivi in mirni lokaciji grad Fužine. Edini še ohranjeni renesančni grad v Ljubljani, katerega podoba in lega očarata vsakogar, ki ga pot zanese mimo …

Nalagam...

Prestavljeno: Voden ogledi po gradu Fužine

Voden ogled gradu / naslednji dogodek: 8. 5. 2021 / 11:00

* Zaradi novih ukrepov, povezanih z zaprtjem javnih ustanov, voden ogled 3. aprila odpade. Naslednje vodstvo po gradu Fužine bo potekalo 8. maja 2021.   Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Vodstva v slovenščini potekajo vsako prvo soboto v mescu ob 11. uri, vsako zadnjo soboto ob 11. uri pa v angleščini. Po gradu nas bo popeljala zunanja sodelavka muzeja Katarina Metelko. Informacije: ...

* Zaradi novih ukrepov, povezanih z zaprtjem javnih ustanov, voden ogled 3. aprila odpade. Naslednje vodstvo po gradu Fužine bo potekalo 8. maja 2021.

 

Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

Vodstva v slovenščini potekajo vsako prvo soboto v mescu ob 11. uri, vsako zadnjo soboto ob 11. uri pa v angleščini. Po gradu nas bo popeljala zunanja sodelavka muzeja Katarina Metelko.

 

Deli

* Zaradi novih ukrepov, povezanih z zaprtjem javnih ustanov, voden ogled 3. aprila odpade. Naslednje vodstvo po gradu Fužine bo potekalo 8. maja 2021.

 

Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

Vodstva v slovenščini potekajo vsako prvo soboto v mescu ob 11. uri, vsako zadnjo soboto ob 11. uri pa v angleščini. Po gradu nas bo popeljala zunanja sodelavka muzeja Katarina Metelko.

 

Deli
Nalagam...

Zgodovina gradu Fužine

Grad Fužine so med letoma 1528 in 1557 zgradili člani ljubljanske meščanske družine Khisl. Gradnjo je začel Vid Khisl, končal pa njegov sin Janez Khisl.

Vzpon gradu Fužine je povezan z rastjo bogastva, ugleda in politične moči prvih lastnikov, ki so s premišljenimi nakupi, dedovanjem in zamenjavami zemljišč zaokrožali fužinsko gospostvo. Zadnji lastnik gradu iz družine Khisl je bil Janezov sin Jurij. Od konca 16. stoletja do začetka 19. stoletja se je nato zamenjalo več lastnikov gradu.

Leta 1825 je grad na dražbi Ilirske komisije kupil Fidelis Terpinc, industrialec, politik in mecen, ki je nato ponovno oživil stavbo in gospodarske dejavnosti v okolici. Ob Ljubljanici je postavil tovarno sukna in odej ter mline ob njej predelal v žage in oljarno. Leta 1851 je ustanovil tovarno papirja, predhodnico današnje Papirnice Vevče. Po smrti Fidelisa Terpinca (1875) je bil grad do leta 1938, ko ga je kupila delniška družba Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode, v lasti Terpinčevih dedičev. Med drugo svetovno vojno je v gradu bivala italijanska vojska in ga opustošila. Po letu 1945 je bil spremenjen v večstanovanjski objekt.

Leta 1984 je bil grad oz. grajski kompleks razglašen za kulturni spomenik in spomenik oblikovane narave. Leta 1992 je postal sedež Arhitekturnega muzeja, ki je leta 2010 postal nacionalni muzej in se preimenoval v Muzej za arhitekturo in oblikovanje.

 

Stavbna zgodovina

 

Fužinski grad sodi med značilne predstavnike renesančne arhitekture na Slovenskem. Je štirikrilna enonadstropna stavba z ogelnimi stolpi (tremi pravokotnimi in enim okroglim) ter notranjim dvoriščem z vodnjakom. Deloma je še trdnjava (z ohranjenimi strelnimi linami) in deloma rezidenca, za katero so značilna velika okna v nadstropju ter renesančne bifore v vzhodnem in zahodnem krilu. Edini fasadni okras so značilni renesančni konzolni napuščni venci. Vhod v grad, do katerega prek obrambnega vodnega jarka (ta je bil izsušen že sredi 18. stoletja) vodi mostič, je poudarjen s pomolom, ki sloni na dvojnih konzolah in ga krasi dvojni napuščni venec.

Kapela in poslikave v gradu

 

Protestantska družina Khisl je v nadstropju severnega trakta uredila kapelo, v kateri so fragmentarno ohranjene renesančne poslikave iz 16. stoletja. Na vzhodni steni je naslikan prizor poklona svetih treh kraljev. Severno (oltarno) steno krasita prizora čaščenja pastirjev in obrezovanja. Na zahodni steni sta upodobljena prizora molitve na Oljski gori in zadnje večerje.

Kasetirani leseni strop je poslikan s podobami štirih evangelistov, ki obkrožajo ovalno prazno polje. Obdaja ga napis [Tota pulchra est a]mica [mea, et macu]la non est in te cant4 (Vsa lepa si, moja draga, in madeža ni na tebi, 4. verz Visoke pesmi), kar izpričuje, da je bila na osrednjem polju naslikana Marija Brezmadežna. Marijanska ikonografija nakazuje, da je upodobitev nastala po letu 1583, ko je protestantska družina grad že dala v zakup.

Grad je bil nekoč v celoti poslikan. Ohranjeni fragmenti poslikav v grajskih prostorih odkrivajo poteze različnih umetnikov, ki naj bi domnevno prihajali iz italijanskih dežel.

 

Arkadno dvorišče

 

Okoli leta 1600 so na dvorišču severnemu traktu prizidali ločne arkade, ki so nadomestile prvotne, verjetno lesene mostovže. Dvorišče je danes z ločnimi arkadami obdano v pritličju severnega in vzhodnega trakta, nekdaj pa so bile tudi v pritličju zahodnega trakta. V nadstropju severnega trakta so med obnovo na začetku devetdesetih let 20. stoletja pravokotne slope, ki so vzdolž celotnega hodnika nosili ravni strop, zamenjali z ločnimi arkadami. Oba stranska trakta gradu v nadstropju krasijo po štiri renesančna biforna okna. Na zahodnem traktu so vidni ostanki treh, četrto so leta 1895 zakrili, ko so obenj v severozahodnem vogalu prislonili okrogli stopniščni prizidek. Uvito kamnito stopnišče vodi v nadstropje; na vrhu stopnic je nameščena kovana krona z inicialo B, ki naj bi bila premeščena z grajskega vodnjaka na dvorišču.

Elektrarna

 

Elektrarna na reki Ljubljanici, ki je del kompleksa renesančnega gradu Fužine, je kot prva velika hidroelektrarna na izmenični tok na Slovenskem nastala med letoma 1896 in 1897 za potrebe papirnice Vevče. Takrat so pri znamenitih slapovih zajezili Ljubljanico, podrli stara mlinska poslopja ob gradu in južnemu grajskemu traktu prizidali glavno poslopje elektrarne z dvema turbinama. Kubično poslopje, zgrajeno nad vodo, so na zunanjščini oblikovali v klasicistični maniri z lizenami in segmentno zaključenimi okenskimi odprtinami. Med obema svetovnima vojnama so na nasprotnem bregu Ljubljanice zgradili še dodatno elektrarniško poslopje. Elektrarna še vedno deluje in je v lasti in upravljanju Papirnice Vevče.

 

Grajski park

 

V 19. stoletju je Fidelis Terpinc, tedanji lastnik gradu, zelenice na severni, severovzhodni in vzhodni strani gradu preuredil v park. Zasadili so platane, ciprese, rožiče ter drugo eksotično drevje in grmičevje. Urejen je bil tudi manjši ribnik. V parku sta vse do začetka druge svetovne vojne stala tudi empirski spomenik, ki je nosil napis Fidelis Terpinz, Josepine Terpinz 1875, in stilno oblikovan vrtni paviljon.

Ob prenovi na začetku devetdesetih let 20. stoletja je bil park v celotni širini severne grajske stranice ograjen z nizkim zidcem; na eni strani je nadgrajen s kovinsko ograjo med masivnimi pilastri (ograja je pred tem obkrožala poslopje vojašnice za Bežigradom), na treh ga obdaja živa meja.

Park po zgledu prvotne ureditve iz 19. stoletja delita dve ravni poti: ena je urejena v osi grajskega vhoda, druga jo seka v pravokotni smeri. Njuno stičišče je oblikovano kot krog. V štirih simetrično oblikovanih poljih rastejo različna drevesa. Takšno oblikovanje parka je značilno za t. i. pozni krajinski slog iz druge polovice 19. stoletja.

Najem prostorov

Muzejske dvorane z ostanki renesančnih poslikav, grajski park ali dvorišče ponujajo izjemno okolje za različne poslovne in družabne dogodke. Grad Fužine lahko sprejme tudi do 800 gostov in je primeren prostor za poslovna srečanja, sprejeme, promocijske dogodke, konference, poroke in drugo. Ponudba vključuje možnost najema dvoran, grajskega dvorišča, parka ter dodatnih storitev.

Za goste je na gradu zagotovljen brezplačen parkirni prostor, brezžični internet v dvoranah ter vsa ostala infrastruktura ter storitve, potrebne za izvedbo dogodka. Dogodke na gradu Fužine lahko združite z ogledom ali kratkim vodstvom po aktualnih razstavah ali nakupom poslovnih daril priznanih slovenskih oblikovalcev, ki so na voljo v muzejski trgovini.

 

Info:

najemi@mao.si

+386 (0)1 548 42 89

Skip to content