Kapela in poslikave v gradu
Protestantska družina Khisl je v nadstropju severnega trakta uredila kapelo, v kateri so fragmentarno ohranjene renesančne poslikave iz 16. stoletja. Na vzhodni steni je naslikan prizor poklona svetih treh kraljev. Severno (oltarno) steno krasita prizora čaščenja pastirjev in obrezovanja. Na zahodni steni sta upodobljena prizora molitve na Oljski gori in zadnje večerje.
Kasetirani leseni strop je poslikan s podobami štirih evangelistov, ki obkrožajo ovalno prazno polje. Obdaja ga napis [Tota pulchra est a]mica [mea, et macu]la non est in te cant4 (Vsa lepa si, moja draga, in madeža ni na tebi, 4. verz Visoke pesmi), kar izpričuje, da je bila na osrednjem polju naslikana Marija Brezmadežna. Marijanska ikonografija nakazuje, da je upodobitev nastala po letu 1583, ko je protestantska družina grad že dala v zakup.
Grad je bil nekoč v celoti poslikan. Ohranjeni fragmenti poslikav v grajskih prostorih odkrivajo poteze različnih umetnikov, ki naj bi domnevno prihajali iz italijanskih dežel.
Arkadno dvorišče
Okoli leta 1600 so na dvorišču severnemu traktu prizidali ločne arkade, ki so nadomestile prvotne, verjetno lesene mostovže. Dvorišče je danes z ločnimi arkadami obdano v pritličju severnega in vzhodnega trakta, nekdaj pa so bile tudi v pritličju zahodnega trakta. V nadstropju severnega trakta so med obnovo na začetku devetdesetih let 20. stoletja pravokotne slope, ki so vzdolž celotnega hodnika nosili ravni strop, zamenjali z ločnimi arkadami. Oba stranska trakta gradu v nadstropju krasijo po štiri renesančna biforna okna. Na zahodnem traktu so vidni ostanki treh, četrto so leta 1895 zakrili, ko so obenj v severozahodnem vogalu prislonili okrogli stopniščni prizidek. Uvito kamnito stopnišče vodi v nadstropje; na vrhu stopnic je nameščena kovana krona z inicialo B, ki naj bi bila premeščena z grajskega vodnjaka na dvorišču.
Elektrarna
Elektrarna na reki Ljubljanici, ki je del kompleksa renesančnega gradu Fužine, je kot prva velika hidroelektrarna na izmenični tok na Slovenskem nastala med letoma 1896 in 1897 za potrebe papirnice Vevče. Takrat so pri znamenitih slapovih zajezili Ljubljanico, podrli stara mlinska poslopja ob gradu in južnemu grajskemu traktu prizidali glavno poslopje elektrarne z dvema turbinama. Kubično poslopje, zgrajeno nad vodo, so na zunanjščini oblikovali v klasicistični maniri z lizenami in segmentno zaključenimi okenskimi odprtinami. Med obema svetovnima vojnama so na nasprotnem bregu Ljubljanice zgradili še dodatno elektrarniško poslopje. Elektrarna še vedno deluje in je v lasti in upravljanju Papirnice Vevče.
Grajski park
V 19. stoletju je Fidelis Terpinc, tedanji lastnik gradu, zelenice na severni, severovzhodni in vzhodni strani gradu preuredil v park. Zasadili so platane, ciprese, rožiče ter drugo eksotično drevje in grmičevje. Urejen je bil tudi manjši ribnik. V parku sta vse do začetka druge svetovne vojne stala tudi empirski spomenik, ki je nosil napis Fidelis Terpinz, Josepine Terpinz 1875, in stilno oblikovan vrtni paviljon.
Ob prenovi na začetku devetdesetih let 20. stoletja je bil park v celotni širini severne grajske stranice ograjen z nizkim zidcem; na eni strani je nadgrajen s kovinsko ograjo med masivnimi pilastri (ograja je pred tem obkrožala poslopje vojašnice za Bežigradom), na treh ga obdaja živa meja.
Park po zgledu prvotne ureditve iz 19. stoletja delita dve ravni poti: ena je urejena v osi grajskega vhoda, druga jo seka v pravokotni smeri. Njuno stičišče je oblikovano kot krog. V štirih simetrično oblikovanih poljih rastejo različna drevesa. Takšno oblikovanje parka je značilno za t. i. pozni krajinski slog iz druge polovice 19. stoletja.
