Skupinski ogledi

Informacije in prijave: T 01 548 42 82 E izobrazevanje@mao.si

Vodeni ogled razstav

Vodeni ogledi aktualnih razstav so priložnost, da vodstva prilagodimo znanju, zanimanju, starosti in drugim željam posamezne skupine. Potopite se v svet arhitekture, oblikovanja in fotografije ter spoznajte bogato dediščino kot tudi sodobno produkcijo domačih ter tujih arhitektov, oblikovalcev in fotografov.

 

Nalagam...

Ustvarjalna delavnica Pot spominov in tovarištva: od zgodbe do makete

Nedelja v MAO / 10. 5. 2026 / 11:00

Med 2. svetovno vojno je bila Ljubljana obdana z bodečo žico, bunkerji in minskimi polji. Na mestu nekdanje zapore danes poteka Pot spominov in tovarištva, krožna pot okoli mesta, ki jo je zasnoval arhitekt Vlasto Kopač. Ogledali si bomo njegove načrte in skice ter odkrivali, kakšne spremembe je pot doživela v 80. letih, ko je dobila podobo, kakršno poznamo danes. S pomočjo stripovske zgodbe bomo spoznavali vsakdanje življenje v času vojne ter razmišljali o pomenu svobode in miru. Pogovorili se bomo tudi o tem, kako pot danes povezuje ljudi in obuja spomin na preteklost. Na ustvarjalnem delu delavnice bodo otroci izdelali svojo maketo poti z drevoredi, travniki in obeležji ter skozi igro raziskovali, kako preko arhitekture ohranjamo spomin na preteklost.   Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom. Prijave: izobrazevanje@mao.si   Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Pot ob žici.

Med 2. svetovno vojno je bila Ljubljana obdana z bodečo žico, bunkerji in minskimi polji. Na mestu nekdanje zapore danes poteka Pot spominov in tovarištva, krožna pot okoli mesta, ki jo je zasnoval arhitekt Vlasto Kopač. Ogledali si bomo njegove načrte in skice ter odkrivali, kakšne spremembe je pot doživela v 80. letih, ko je dobila podobo, kakršno poznamo danes. S pomočjo stripovske zgodbe bomo spoznavali vsakdanje življenje v času vojne ter razmišljali o pomenu svobode in miru. Pogovorili se bomo tudi o tem, kako pot danes povezuje ljudi in obuja spomin na preteklost. Na ustvarjalnem delu delavnice bodo otroci izdelali svojo maketo poti z drevoredi, travniki in obeležji ter skozi igro raziskovali, kako preko arhitekture ohranjamo spomin na preteklost.

 

Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

 

Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Pot ob žici.

Deli

Med 2. svetovno vojno je bila Ljubljana obdana z bodečo žico, bunkerji in minskimi polji. Na mestu nekdanje zapore danes poteka Pot spominov in tovarištva, krožna pot okoli mesta, ki jo je zasnoval arhitekt Vlasto Kopač. Ogledali si bomo njegove načrte in skice ter odkrivali, kakšne spremembe je pot doživela v 80. letih, ko je dobila podobo, kakršno poznamo danes. S pomočjo stripovske zgodbe bomo spoznavali vsakdanje življenje v času vojne ter razmišljali o pomenu svobode in miru. Pogovorili se bomo tudi o tem, kako pot danes povezuje ljudi in obuja spomin na preteklost. Na ustvarjalnem delu delavnice bodo otroci izdelali svojo maketo poti z drevoredi, travniki in obeležji ter skozi igro raziskovali, kako preko arhitekture ohranjamo spomin na preteklost.

 

Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

 

Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Pot ob žici.

Deli

Ustvarjalna delavnica Miniaturno pop-up pohištvo

Nedelja v MAO / 7. 6. 2026 / 11:00

Ogledali si bomo razstavo oblikovalke Bibe Bertok, ene pomembnejših slovenskih ustvarjalk na področju industrijskega oblikovanja. Na razstavi bomo raziskovali različne kose pohištva ter se pogovarjali o materialih in tehnoloških rešitvah. Spoznali bomo tudi nekaj prepoznavnih kosov slovenskega oblikovanja ter se dotaknili ideje tako imenovane »flatpack« revolucije pohištva, ki ga lahko zapakiramo v ravno škatlo in ga doma preprosto sestavimo. Na delavnici bodo otroci z drobnimi kosi pohištva po lastnih zamislih opremili svojo sobo v malem.    Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom. Prijave: izobrazevanje@mao.si   Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.

Ogledali si bomo razstavo oblikovalke Bibe Bertok, ene pomembnejših slovenskih ustvarjalk na področju industrijskega oblikovanja. Na razstavi bomo raziskovali različne kose pohištva ter se pogovarjali o materialih in tehnoloških rešitvah. Spoznali bomo tudi nekaj prepoznavnih kosov slovenskega oblikovanja ter se dotaknili ideje tako imenovane »flatpack« revolucije pohištva, ki ga lahko zapakiramo v ravno škatlo in ga doma preprosto sestavimo. Na delavnici bodo otroci z drobnimi kosi pohištva po lastnih zamislih opremili svojo sobo v malem. 

 

Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

 

Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.

Deli

Ogledali si bomo razstavo oblikovalke Bibe Bertok, ene pomembnejših slovenskih ustvarjalk na področju industrijskega oblikovanja. Na razstavi bomo raziskovali različne kose pohištva ter se pogovarjali o materialih in tehnoloških rešitvah. Spoznali bomo tudi nekaj prepoznavnih kosov slovenskega oblikovanja ter se dotaknili ideje tako imenovane »flatpack« revolucije pohištva, ki ga lahko zapakiramo v ravno škatlo in ga doma preprosto sestavimo. Na delavnici bodo otroci z drobnimi kosi pohištva po lastnih zamislih opremili svojo sobo v malem. 

 

Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

 

Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.

Deli

Ustvarjalna delavnica Mini koš Žaba 2

Nedelja v MAO / 28. 6. 2026 / 11:00

Že od malih nog se učimo, kako ravnati z odpadki, a podobe našega vsakdana velikokrat niso ravno vzorne. V sedemdesetih letih so ulice preplavile Žabe 2, posebni koši, ki so otroke nagovarjali k odgovornemu ravnanju z odpadki. Oblikoval jih je Saša Mächtig, na njih pa so bili verzi pesnika Milana Jesiha in ilustracije Črta Potočnika. Pred ustvarjalno delavnico se bomo sprehodili po razstavi Je narava moderna?, kjer je razstavljena tudi Žaba 2, nato pa na delavnici izdelali mini koše za šiljenje barvic, ki jih bomo opremili s svojimi najljubšimi verzi in ilustracijami živali.   Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom. Prijave: izobrazevanje@mao.si   Med ustvarjalno delavnico bo za spremljevalce otrok potekal voden ogled razstave Je narava moderna?.

Že od malih nog se učimo, kako ravnati z odpadki, a podobe našega vsakdana velikokrat niso ravno vzorne. V sedemdesetih letih so ulice preplavile Žabe 2, posebni koši, ki so otroke nagovarjali k odgovornemu ravnanju z odpadki. Oblikoval jih je Saša Mächtig, na njih pa so bili verzi pesnika Milana Jesiha in ilustracije Črta Potočnika. Pred ustvarjalno delavnico se bomo sprehodili po razstavi Je narava moderna?, kjer je razstavljena tudi Žaba 2, nato pa na delavnici izdelali mini koše za šiljenje barvic, ki jih bomo opremili s svojimi najljubšimi verzi in ilustracijami živali.

 

Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

 

Med ustvarjalno delavnico bo za spremljevalce otrok potekal voden ogled razstave Je narava moderna?.

Deli

Že od malih nog se učimo, kako ravnati z odpadki, a podobe našega vsakdana velikokrat niso ravno vzorne. V sedemdesetih letih so ulice preplavile Žabe 2, posebni koši, ki so otroke nagovarjali k odgovornemu ravnanju z odpadki. Oblikoval jih je Saša Mächtig, na njih pa so bili verzi pesnika Milana Jesiha in ilustracije Črta Potočnika. Pred ustvarjalno delavnico se bomo sprehodili po razstavi Je narava moderna?, kjer je razstavljena tudi Žaba 2, nato pa na delavnici izdelali mini koše za šiljenje barvic, ki jih bomo opremili s svojimi najljubšimi verzi in ilustracijami živali.

 

Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

 

Med ustvarjalno delavnico bo za spremljevalce otrok potekal voden ogled razstave Je narava moderna?.

Deli

Ustvarjalna delavnica Pop-up čarobni gozdiček

Nedelja v MAO / 12. 7. 2026 / 11:00

Ustvarjalna delavnica spremlja razstavo Je narava moderna?. Ob ogledu razstave bomo posebno pozornost namenili drevesom na razstavljenih arhitekturnih načrtih. Z drevesi arhitekti poudarjajo poti in poglede, ustvarjajo senco ter v gosto pozidano okolje vnašajo naravo. Mestna drevesa imajo pomembno vlogo, saj izboljšujejo kakovost zraka, nudijo zavetje živalim in prispevajo k prijetnejšemu bivanju. Na delavnici bodo otroci raziskovali, kako lahko drevo postane del arhitekturne risbe. V tehniki kolaža in origamija bomo izdelali voščilnice, ki se ob odpiranju spremenijo v mali domišljijski gozd.   Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom. Prijave: izobrazevanje@mao.si   Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.

Ustvarjalna delavnica spremlja razstavo Je narava moderna?. Ob ogledu razstave bomo posebno pozornost namenili drevesom na razstavljenih arhitekturnih načrtih. Z drevesi arhitekti poudarjajo poti in poglede, ustvarjajo senco ter v gosto pozidano okolje vnašajo naravo. Mestna drevesa imajo pomembno vlogo, saj izboljšujejo kakovost zraka, nudijo zavetje živalim in prispevajo k prijetnejšemu bivanju. Na delavnici bodo otroci raziskovali, kako lahko drevo postane del arhitekturne risbe. V tehniki kolaža in origamija bomo izdelali voščilnice, ki se ob odpiranju spremenijo v mali domišljijski gozd.

 

Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

 

Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.

Deli

Ustvarjalna delavnica spremlja razstavo Je narava moderna?. Ob ogledu razstave bomo posebno pozornost namenili drevesom na razstavljenih arhitekturnih načrtih. Z drevesi arhitekti poudarjajo poti in poglede, ustvarjajo senco ter v gosto pozidano okolje vnašajo naravo. Mestna drevesa imajo pomembno vlogo, saj izboljšujejo kakovost zraka, nudijo zavetje živalim in prispevajo k prijetnejšemu bivanju. Na delavnici bodo otroci raziskovali, kako lahko drevo postane del arhitekturne risbe. V tehniki kolaža in origamija bomo izdelali voščilnice, ki se ob odpiranju spremenijo v mali domišljijski gozd.

 

Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

 

Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.

Deli

Ustvarjalna delavnica Velika planina: vaja v lesu

Nedelja v MAO / 6. 9. 2026 / 11:00

Po vzoru pastirskih bajt je Plečnikov učenec arhitekt Vlasto Kopač na zahodnem delu Velike planine zasnoval več tipov počitniških hiš. Koče nimajo številk, temveč so poimenovane po gorskem rastlinju in živalih. Pri načrtovanju je ohranjal tradicijo in hkrati upošteval potrebe sodobnega časa. Izhajal je iz spoznanja, da se človek bolje počuti v manjši, leseni, po človeškem merilu ukrojeni koči kot v velikem planinskem hotelu. Ogledali si bomo arhitektove skice, načrte in fotografije, ki jih hranimo v muzeju, nato pa izdelali maketo lesene hiše.   Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom. Prijave: izobrazevanje@mao.si   Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.

Po vzoru pastirskih bajt je Plečnikov učenec arhitekt Vlasto Kopač na zahodnem delu Velike planine zasnoval več tipov počitniških hiš. Koče nimajo številk, temveč so poimenovane po gorskem rastlinju in živalih. Pri načrtovanju je ohranjal tradicijo in hkrati upošteval potrebe sodobnega časa. Izhajal je iz spoznanja, da se človek bolje počuti v manjši, leseni, po človeškem merilu ukrojeni koči kot v velikem planinskem hotelu. Ogledali si bomo arhitektove skice, načrte in fotografije, ki jih hranimo v muzeju, nato pa izdelali maketo lesene hiše.

 

Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

 

Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.

Deli

Po vzoru pastirskih bajt je Plečnikov učenec arhitekt Vlasto Kopač na zahodnem delu Velike planine zasnoval več tipov počitniških hiš. Koče nimajo številk, temveč so poimenovane po gorskem rastlinju in živalih. Pri načrtovanju je ohranjal tradicijo in hkrati upošteval potrebe sodobnega časa. Izhajal je iz spoznanja, da se človek bolje počuti v manjši, leseni, po človeškem merilu ukrojeni koči kot v velikem planinskem hotelu. Ogledali si bomo arhitektove skice, načrte in fotografije, ki jih hranimo v muzeju, nato pa izdelali maketo lesene hiše.

 

Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

 

Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.

Deli

Ustvarjalna delavnica Skrivnosti lesa

Nedelja v MAO / 15. 11. 2026 / 11:00

Gozd pokriva približno tretjino kopne površine Zemlje, Slovenija pa je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi. Na delavnici bomo odkrivali skrivnosti gozda in raziskovali, kako tesno je človekovo življenje povezano z lesom. Spoznali bomo, kako se je ta naravni material skozi zgodovino uporabljal v arhitekturi in z vsemi čutili raziskovali njegove lastnosti. Je les res »topel«, ali diši, kako nastane žagovina in ali vezana plošča res spominja na napolitanko? Navdih za ustvarjanje bomo iskali v načrtih, predmetih in fotografijah z razstave, kjer les v arhitekturi in oblikovanju igra osrednjo vlogo.   Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom. Prijave: izobrazevanje@mao.si   Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Pot ob žici.

Gozd pokriva približno tretjino kopne površine Zemlje, Slovenija pa je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi. Na delavnici bomo odkrivali skrivnosti gozda in raziskovali, kako tesno je človekovo življenje povezano z lesom. Spoznali bomo, kako se je ta naravni material skozi zgodovino uporabljal v arhitekturi in z vsemi čutili raziskovali njegove lastnosti. Je les res »topel«, ali diši, kako nastane žagovina in ali vezana plošča res spominja na napolitanko? Navdih za ustvarjanje bomo iskali v načrtih, predmetih in fotografijah z razstave, kjer les v arhitekturi in oblikovanju igra osrednjo vlogo.

 

Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

 

Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Pot ob žici.

Deli

Gozd pokriva približno tretjino kopne površine Zemlje, Slovenija pa je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi. Na delavnici bomo odkrivali skrivnosti gozda in raziskovali, kako tesno je človekovo življenje povezano z lesom. Spoznali bomo, kako se je ta naravni material skozi zgodovino uporabljal v arhitekturi in z vsemi čutili raziskovali njegove lastnosti. Je les res »topel«, ali diši, kako nastane žagovina in ali vezana plošča res spominja na napolitanko? Navdih za ustvarjanje bomo iskali v načrtih, predmetih in fotografijah z razstave, kjer les v arhitekturi in oblikovanju igra osrednjo vlogo.

 

Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

 

Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Pot ob žici.

Deli

Ustvarjalna delavnica Moj stol

Nedelja v MAO / 13. 12. 2026 / 11:00

Stol je eden najpogosteje oblikovanih in najbolj zanimivih kosov pohištva, ki ima v zgodovini oblikovanja posebno mesto. Na delavnici bomo spoznali razvoj stola skozi čas ter si ogledali zanimive primere, ki razkrivajo, kako so se skozi čas spreminjali materiali, konstrukcije in načini sedenja. Posebno pozornost bomo namenili najbolj prepoznavnim in nenavadnim stolom iz zbirke MAO. V ustvarjalnem delu delavnice bodo otroci zasnovali in izdelali lastne makete stolov ter ob tem raziskovali ravnotežje, obliko in stabilnost.   Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom. Prijave: izobrazevanje@mao.si   Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave BIO 29.

Stol je eden najpogosteje oblikovanih in najbolj zanimivih kosov pohištva, ki ima v zgodovini oblikovanja posebno mesto. Na delavnici bomo spoznali razvoj stola skozi čas ter si ogledali zanimive primere, ki razkrivajo, kako so se skozi čas spreminjali materiali, konstrukcije in načini sedenja. Posebno pozornost bomo namenili najbolj prepoznavnim in nenavadnim stolom iz zbirke MAO. V ustvarjalnem delu delavnice bodo otroci zasnovali in izdelali lastne makete stolov ter ob tem raziskovali ravnotežje, obliko in stabilnost.

 

Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

 

Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave BIO 29.

Deli

Stol je eden najpogosteje oblikovanih in najbolj zanimivih kosov pohištva, ki ima v zgodovini oblikovanja posebno mesto. Na delavnici bomo spoznali razvoj stola skozi čas ter si ogledali zanimive primere, ki razkrivajo, kako so se skozi čas spreminjali materiali, konstrukcije in načini sedenja. Posebno pozornost bomo namenili najbolj prepoznavnim in nenavadnim stolom iz zbirke MAO. V ustvarjalnem delu delavnice bodo otroci zasnovali in izdelali lastne makete stolov ter ob tem raziskovali ravnotežje, obliko in stabilnost.

 

Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

 

Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave BIO 29.

Deli
Nalagam...

Arhitektura v živo

Arhitektura v živo so arhitekturni objekti in situ. Izbirate lahko med raznovrstnimi tematskimi potepi po zapuščini znamenitih arhitektov ter prelomnih zgodovinskih obdobjih, ki so pomembno zaznamovala osrednje mesto. Sprehodi po središču Ljubljane tako ponujajo vpogled v delo Jožeta Plečnika, enega najpomembnejših slovenskih arhitektov, občudujete lahko svobodni in lahkotni slog secesijskih stavb, iz preloma 19. in 20. stoletja ali pa moderno Ljubljano, ki so jo gradili arhitekti Edvard Ravnikar, Edo Mihevc, Milan Mihelič in Vinko Glanz ter njihovi sodelavci. Rečni ogled mesta z ladjico ponuja popolnoma novo perspektivo mesta – po Plečnikovi vodni osi, mimo prenovljenih ljubljanskih nabrežija, ki so prejela Evropsko nagrado za urbani javni prostor – pod mostovi Ljubljanice, se namreč obiskovalcu mesto odkrije v popolnoma drugačni podobi. Na pohajkovanju skozi mesto se nam pogosto pridružijo tudi avtorji arhitekti, oblikovalci, urbanisti in drugi strokovnjaki , ki so sodelovali pri snovanju in nastajanju predstavljenih projektov.

 

Nalagam...

Arhitektura v živo: S kolesom po Poti spominov in tovarištva

Arhitektura v živo / 5. 5. 2026 / 17:00

Izhodišče kolesarske poti bo Tržaška cesta, vodeni ogled bomo nadaljevali po POTi skozi Koseze, Litostrojsko naselje, sosesko BS3, Žale in Jarše do Šmartinske ceste. Prof. Janez Koželj bo na ogledu predstavil več različnih ureditev, obnovljenih spomenikov in problematičnih odsekov.   Prijave: izobrazevanje@mao.si Vodi: prof. Janez Koželj   * Program je akreditiran pri ZAPS z 1 kreditno točko iz sklopa B (Teorija in referenčna praksa).   Pot spominov in tovarištva ali Pot ob žici je kulturno-zgodovinski spomenik oblikovane narave v obliki 32,5 km dolge poti okoli Ljubljane. Speljana je po trasi bodeče žice, ki je mesto obdajala med 2. svetovno vojno (1942–1945). Žične ovire je postavila italijanska armada z namenom, da osami odporniško gibanje v mestu in prepreči njegove stike z okolico. V sestavi obrambnega obroča je bilo 206 bunkerjev, utrjenih stražarnic, postojank in blokov.   Traso nekdanje žice je v petdesetih letih zakoličil ...

Izhodišče kolesarske poti bo Tržaška cesta, vodeni ogled bomo nadaljevali po POTi skozi Koseze, Litostrojsko naselje, sosesko BS3, Žale in Jarše do Šmartinske ceste. Prof. Janez Koželj bo na ogledu predstavil več različnih ureditev, obnovljenih spomenikov in problematičnih odsekov.

 

Prijave: izobrazevanje@mao.si

Vodi: prof. Janez Koželj

 

* Program je akreditiran pri ZAPS z 1 kreditno točko iz sklopa B (Teorija in referenčna praksa).

 

Pot spominov in tovarištva ali Pot ob žici je kulturno-zgodovinski spomenik oblikovane narave v obliki 32,5 km dolge poti okoli Ljubljane. Speljana je po trasi bodeče žice, ki je mesto obdajala med 2. svetovno vojno (1942–1945). Žične ovire je postavila italijanska armada z namenom, da osami odporniško gibanje v mestu in prepreči njegove stike z okolico. V sestavi obrambnega obroča je bilo 206 bunkerjev, utrjenih stražarnic, postojank in blokov.

 

Traso nekdanje žice je v petdesetih letih zakoličil arhitekt Vlasto Kopač, leta 1959 so po njegovih načrtih na nadzorne točke prehodov ob vpadnicah postavili 6 kamnitih obeliskov in nato do leta 1962 ob pot še 102 spominska kamna. V letih 1972–85 je na trasi žice potekala gradnja pešpoti in zasaditev drevoredov po načrtih arhitektov Mitje OmerseFranca Kastelica in Jožeta Štoke. Leta 1985 so po načrtih celostne ureditve Poti spominov in tovarištva arhitekta Janeza Koželja s sodelavci postavili spominske jambore, smerokaze in informacijske table, izvedli rekonstrukcije nekaterih ostalin stražarnic in obeležje prve postavitve žice.

 

Pot spominov in tovarištva je skupinska stvaritev največjega zgodovinskega spomenika v mestu ter najmočnejša prvina njegove prepoznavnosti, saj so ga s prostovoljnim delom Ljubljančani večinoma zgradili sami. Spomenik, ki je bil kot spomin na okupacijo in upor prvenstveno namenjen vsakoletnemu množičnemu partizanskemu pohodu ob žici, smo skozi čas uspeli preoblikovati v družbeni prostor za različna druženja in rekreacijo. V ta namen so bila na trasi urejena počivališča, igrišča in športni otoki. Ohranjanje in vzdrževanje sklenjenega zelenega obroča je nujno, da bi lahko spomenik opravljal svojo memorialno, družbeno in okoljsko funkcijo v zelenem sistemu mesta, saj obsega četrtino vseh njegovih parkovnih površin.

 

Janez Koželj (1945) je dolgoletni profesor za arhitekturo mesta in urbanistično oblikovanje na Fakulteti za arhitekturo in Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Je avtor knjig Tipologija mestne stanovanjske arhitekture in njena sovisnost z morfologijo mestnega prostora/Vprašanja umetnosti gradnje (1987 in 1991, z A. Vodopivcem), Plečnikova Ljubljana (1996, z A. Hrauskym in D. Prelovškom) in Plečnik na tujem (1998, z A. Hrauskym in D. Prelovškom), Jože Plečnik – Dunaj, Praga, Ljubljana (2006, z A. Hrauskym in D. Prelovškom) in 2010 knjigo Maks Fabiani (z A. Hrauskym in M. Kambičem ). Kot mestni arhitekt in podžupan, pooblaščen za področje urbanizma in varstva okolja, je začrtal vizijo dolgoročnega razvoja Ljubljane do leta 2025, ki je podala smernice za Občinski prostorski načrt Mestne občine Ljubljana leta 2011. Uresničevanje njegove prostorske vizije je v zadnjih dveh mandatih Ljubljano prerodilo v živahno in lepo urejeno glavno mesto s preoblikovanjem javnih prostorov po načelih in metodah urbanističnega oblikovanja. Koželj je dobitnik mnogih nagrad in priznanj, med drugim priznanja častni član Zbornice za arhitekturo in prostor.

Deli

Izhodišče kolesarske poti bo Tržaška cesta, vodeni ogled bomo nadaljevali po POTi skozi Koseze, Litostrojsko naselje, sosesko BS3, Žale in Jarše do Šmartinske ceste. Prof. Janez Koželj bo na ogledu predstavil več različnih ureditev, obnovljenih spomenikov in problematičnih odsekov.

 

Prijave: izobrazevanje@mao.si

Vodi: prof. Janez Koželj

 

* Program je akreditiran pri ZAPS z 1 kreditno točko iz sklopa B (Teorija in referenčna praksa).

 

Pot spominov in tovarištva ali Pot ob žici je kulturno-zgodovinski spomenik oblikovane narave v obliki 32,5 km dolge poti okoli Ljubljane. Speljana je po trasi bodeče žice, ki je mesto obdajala med 2. svetovno vojno (1942–1945). Žične ovire je postavila italijanska armada z namenom, da osami odporniško gibanje v mestu in prepreči njegove stike z okolico. V sestavi obrambnega obroča je bilo 206 bunkerjev, utrjenih stražarnic, postojank in blokov.

 

Traso nekdanje žice je v petdesetih letih zakoličil arhitekt Vlasto Kopač, leta 1959 so po njegovih načrtih na nadzorne točke prehodov ob vpadnicah postavili 6 kamnitih obeliskov in nato do leta 1962 ob pot še 102 spominska kamna. V letih 1972–85 je na trasi žice potekala gradnja pešpoti in zasaditev drevoredov po načrtih arhitektov Mitje OmerseFranca Kastelica in Jožeta Štoke. Leta 1985 so po načrtih celostne ureditve Poti spominov in tovarištva arhitekta Janeza Koželja s sodelavci postavili spominske jambore, smerokaze in informacijske table, izvedli rekonstrukcije nekaterih ostalin stražarnic in obeležje prve postavitve žice.

 

Pot spominov in tovarištva je skupinska stvaritev največjega zgodovinskega spomenika v mestu ter najmočnejša prvina njegove prepoznavnosti, saj so ga s prostovoljnim delom Ljubljančani večinoma zgradili sami. Spomenik, ki je bil kot spomin na okupacijo in upor prvenstveno namenjen vsakoletnemu množičnemu partizanskemu pohodu ob žici, smo skozi čas uspeli preoblikovati v družbeni prostor za različna druženja in rekreacijo. V ta namen so bila na trasi urejena počivališča, igrišča in športni otoki. Ohranjanje in vzdrževanje sklenjenega zelenega obroča je nujno, da bi lahko spomenik opravljal svojo memorialno, družbeno in okoljsko funkcijo v zelenem sistemu mesta, saj obsega četrtino vseh njegovih parkovnih površin.

 

Janez Koželj (1945) je dolgoletni profesor za arhitekturo mesta in urbanistično oblikovanje na Fakulteti za arhitekturo in Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Je avtor knjig Tipologija mestne stanovanjske arhitekture in njena sovisnost z morfologijo mestnega prostora/Vprašanja umetnosti gradnje (1987 in 1991, z A. Vodopivcem), Plečnikova Ljubljana (1996, z A. Hrauskym in D. Prelovškom) in Plečnik na tujem (1998, z A. Hrauskym in D. Prelovškom), Jože Plečnik – Dunaj, Praga, Ljubljana (2006, z A. Hrauskym in D. Prelovškom) in 2010 knjigo Maks Fabiani (z A. Hrauskym in M. Kambičem ). Kot mestni arhitekt in podžupan, pooblaščen za področje urbanizma in varstva okolja, je začrtal vizijo dolgoročnega razvoja Ljubljane do leta 2025, ki je podala smernice za Občinski prostorski načrt Mestne občine Ljubljana leta 2011. Uresničevanje njegove prostorske vizije je v zadnjih dveh mandatih Ljubljano prerodilo v živahno in lepo urejeno glavno mesto s preoblikovanjem javnih prostorov po načelih in metodah urbanističnega oblikovanja. Koželj je dobitnik mnogih nagrad in priznanj, med drugim priznanja častni član Zbornice za arhitekturo in prostor.

Deli
Nalagam...

Stavbna zgodovina gradu

Grad Fužine, kjer domuje MAO, so v sredini 16. stoletja postavili člani rodbine Khisl. Razgibana stavbna zgodovina gradu daje poseben pečat muzejskim razstavam ter podaja pripoved, skozi katero vas pospremimo na vodenem ogledu po zgodovini gradu Fužine. Od svojega nastanka je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali konec 19. stoletja za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik, od leta 1992 pa je namenjen muzejski dejavnosti.

 

Nalagam...

Voden ogled gradu Fužine

Voden ogled gradu / naslednji dogodek: 9. 5. 2026 / 11:00

Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.   Po gradu bo vodila Katarina Metelko. Katarina Metelko je strokovnjakinja za umetnostno, stavbno in kulturno zgodovino posvetne arhitekture na Slovenskem. Posebno pozornost posveča stavbni in kulturni dediščini gradu Fužine in družine Khisl.   Na vodenem ogledu gradu se nam lahko pridružite vsako drugo soboto v mesecu.   Prijave: ...

Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

 

Po gradu bo vodila Katarina Metelko.

Katarina Metelko je strokovnjakinja za umetnostno, stavbno in kulturno zgodovino posvetne arhitekture na Slovenskem. Posebno pozornost posveča stavbni in kulturni dediščini gradu Fužine in družine Khisl.

 

Na vodenem ogledu gradu se nam lahko pridružite vsako drugo soboto v mesecu.

 

Prijave: izobrazevanje@mao.si

 

Redna cena vodstva: 7,00 €
Cena vodstva s popustom (učenci, dijaki, študenti, upokojenci): 3,50 €

Deli

Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

 

Po gradu bo vodila Katarina Metelko.

Katarina Metelko je strokovnjakinja za umetnostno, stavbno in kulturno zgodovino posvetne arhitekture na Slovenskem. Posebno pozornost posveča stavbni in kulturni dediščini gradu Fužine in družine Khisl.

 

Na vodenem ogledu gradu se nam lahko pridružite vsako drugo soboto v mesecu.

 

Prijave: izobrazevanje@mao.si

 

Redna cena vodstva: 7,00 €
Cena vodstva s popustom (učenci, dijaki, študenti, upokojenci): 3,50 €

Deli
Nalagam...
Skip to content