Informacije in prijave: T 01 548 42 82 E izobrazevanje@mao.si
Vodeni ogled razstav
Vodeni ogledi aktualnih razstav so priložnost, da vodstva prilagodimo znanju, zanimanju, starosti in drugim željam posamezne skupine. Potopite se v svet arhitekture, oblikovanja in fotografije ter spoznajte bogato dediščino kot tudi sodobno produkcijo domačih ter tujih arhitektov, oblikovalcev in fotografov.
Ustvarjalna delavnica: Mucka, putka, slon
Nedelja v MAO / 4. 10. 2026 / 11:00
Ob ogledu razstave Biba bomo spoznali delo oblikovalke Bibe Bertok, ki je za svojo otroško posteljico Nataša na 7. bienalu oblikovanja v Ljubljani prejela zlato medaljo. Biba pa ni ustvarjala le pohištva, oblikovala je tudi tekstilije. Med njimi najdemo prevleke za blazine v obliki prikupnih živali, kot so muca, putka in slon. Na delavnici bomo po njenih predlogah izdelali podstavke iz filca, spretnejši pa se bodo lahko preizkusili tudi v šivanju mehkih blazin. Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom. Prijave: izobrazevanje@mao.si V času ustvarjalne delavnice bo za spremljevalce otrok potekal voden ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.
Ob ogledu razstave Biba bomo spoznali delo oblikovalke Bibe Bertok, ki je za svojo otroško posteljico Nataša na 7. bienalu oblikovanja v Ljubljani prejela zlato medaljo. Biba pa ni ustvarjala le pohištva, oblikovala je tudi tekstilije. Med njimi najdemo prevleke za blazine v obliki prikupnih živali, kot so muca, putka in slon. Na delavnici bomo po njenih predlogah izdelali podstavke iz filca, spretnejši pa se bodo lahko preizkusili tudi v šivanju mehkih blazin.
Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
V času ustvarjalne delavnice bo za spremljevalce otrok potekal voden ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.
Ob ogledu razstave Biba bomo spoznali delo oblikovalke Bibe Bertok, ki je za svojo otroško posteljico Nataša na 7. bienalu oblikovanja v Ljubljani prejela zlato medaljo. Biba pa ni ustvarjala le pohištva, oblikovala je tudi tekstilije. Med njimi najdemo prevleke za blazine v obliki prikupnih živali, kot so muca, putka in slon. Na delavnici bomo po njenih predlogah izdelali podstavke iz filca, spretnejši pa se bodo lahko preizkusili tudi v šivanju mehkih blazin.
Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
V času ustvarjalne delavnice bo za spremljevalce otrok potekal voden ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.
Vodeni ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.
Nedelja v MAO / 4. 10. 2026 / 11:00
Funkcionalnost, oblika, proizvodno-tehnološke zahteve, tržna uspešnost in humanost bivanja so temeljni poudarki, ki si jih je Biba Bertok, ena najpomembnejši osebnosti slovenskega industrijskega oblikovanja, dosledno zastavljala v svojem načrtovalskem delu. V svoji profesionalni karieri je zasnovala več kot štirideset pohištvenih sistemov, večinoma namenjenih serijski proizvodnji. Njeni pohištveni sistemi so bili premišljeni odgovori na konkretne prostorske razmere, potrebe uporabnikov in pogoje industrijske proizvodnje. Pohištveni programi, kot so, Nana, Manta, Plima in otroška posteljica Nataša, so postali velike uspešnice in oprema številnih slovenskih domov in širše. Razstava v MAO se osredotoča na izbrana dela iz njenega obsežnega opusa, med katerimi je del gradiva MAO nedavno pridobil v svojo zbirko. Vodi: Špela Šubic, kustosinja razstave. V času vodenega ogleda bo za otroke med 6. in 12. letom potekala ustvarjalna delavnica ...
Funkcionalnost, oblika, proizvodno-tehnološke zahteve, tržna uspešnost in humanost bivanja so temeljni poudarki, ki si jih je Biba Bertok, ena najpomembnejši osebnosti slovenskega industrijskega oblikovanja, dosledno zastavljala v svojem načrtovalskem delu. V svoji profesionalni karieri je zasnovala več kot štirideset pohištvenih sistemov, večinoma namenjenih serijski proizvodnji. Njeni pohištveni sistemi so bili premišljeni odgovori na konkretne prostorske razmere, potrebe uporabnikov in pogoje industrijske proizvodnje. Pohištveni programi, kot so, Nana, Manta, Plima in otroška posteljica Nataša, so postali velike uspešnice in oprema številnih slovenskih domov in širše.
Razstava v MAO se osredotoča na izbrana dela iz njenega obsežnega opusa, med katerimi je del gradiva MAO nedavno pridobil v svojo zbirko.
Vodi: Špela Šubic, kustosinja razstave.
V času vodenega ogleda bo za otroke med 6. in 12. letom potekala ustvarjalna delavnica Muca, putka, slon.
Funkcionalnost, oblika, proizvodno-tehnološke zahteve, tržna uspešnost in humanost bivanja so temeljni poudarki, ki si jih je Biba Bertok, ena najpomembnejši osebnosti slovenskega industrijskega oblikovanja, dosledno zastavljala v svojem načrtovalskem delu. V svoji profesionalni karieri je zasnovala več kot štirideset pohištvenih sistemov, večinoma namenjenih serijski proizvodnji. Njeni pohištveni sistemi so bili premišljeni odgovori na konkretne prostorske razmere, potrebe uporabnikov in pogoje industrijske proizvodnje. Pohištveni programi, kot so, Nana, Manta, Plima in otroška posteljica Nataša, so postali velike uspešnice in oprema številnih slovenskih domov in širše.
Razstava v MAO se osredotoča na izbrana dela iz njenega obsežnega opusa, med katerimi je del gradiva MAO nedavno pridobil v svojo zbirko.
Vodi: Špela Šubic, kustosinja razstave.
V času vodenega ogleda bo za otroke med 6. in 12. letom potekala ustvarjalna delavnica Muca, putka, slon.
Vodeni ogled razstave Pot ob žici. Prvi korak
Nedelja v MAO / 18. 10. 2026 / 12:00
V letu 2026, ko so aktivnosti številnih slovenskih ustanov posvečene raziskovanju in predstavljanju dela arhitekta Vlasta Kopača (1913–2006), v MAO razstavljamo njegov projekt Poti ob žici. Razstava se osredotoča na prvo etapo poti, na Kopačev projekt zakoličbe in označitve. Izpostavi jo kot ključni korak in izhodiščno točko snovanja še danes razvijajočega se projekta. Po prvem partizanskem pohodu leta 1957, ko se je pokazalo, da je trasa po sledeh žice neurejena in tudi težko sledljiva, je Kopač določil in zakoličil njen potek. Po Kopačevih načrtih so ob bunkerje postavili 102 stebra, osmerokotne kamne z vrisano žico, na točke prehoda pa spomenike s kiparskimi reliefi, ki učinkujejo kot orientacijske točke. Podobno kot planinska pot je tako trasa z uhojenostjo in z znaki v prostoru pridobila prepoznavno, vidno in lahko sledljivo smer. Vendar pot ne predstavlja le spomeniškega objekta, temveč prostor, ki skozi hojo omogoča ritual obeleževanja. Hkrati ...
V letu 2026, ko so aktivnosti številnih slovenskih ustanov posvečene raziskovanju in predstavljanju dela arhitekta Vlasta Kopača (1913–2006), v MAO razstavljamo njegov projekt Poti ob žici. Razstava se osredotoča na prvo etapo poti, na Kopačev projekt zakoličbe in označitve. Izpostavi jo kot ključni korak in izhodiščno točko snovanja še danes razvijajočega se projekta. Po prvem partizanskem pohodu leta 1957, ko se je pokazalo, da je trasa po sledeh žice neurejena in tudi težko sledljiva, je Kopač določil in zakoličil njen potek. Po Kopačevih načrtih so ob bunkerje postavili 102 stebra, osmerokotne kamne z vrisano žico, na točke prehoda pa spomenike s kiparskimi reliefi, ki učinkujejo kot orientacijske točke. Podobno kot planinska pot je tako trasa z uhojenostjo in z znaki v prostoru pridobila prepoznavno, vidno in lahko sledljivo smer. Vendar pot ne predstavlja le spomeniškega objekta, temveč prostor, ki skozi hojo omogoča ritual obeleževanja. Hkrati je tudi rekreacijska površina, mestni park in športna infrastruktura.
Po razstavi bo vodila kustosinja Martina Malešič.
V času vodenega ogleda bo za otroke med 6. in 12. letom potekala MiniMAO igralnica.
V letu 2026, ko so aktivnosti številnih slovenskih ustanov posvečene raziskovanju in predstavljanju dela arhitekta Vlasta Kopača (1913–2006), v MAO razstavljamo njegov projekt Poti ob žici. Razstava se osredotoča na prvo etapo poti, na Kopačev projekt zakoličbe in označitve. Izpostavi jo kot ključni korak in izhodiščno točko snovanja še danes razvijajočega se projekta. Po prvem partizanskem pohodu leta 1957, ko se je pokazalo, da je trasa po sledeh žice neurejena in tudi težko sledljiva, je Kopač določil in zakoličil njen potek. Po Kopačevih načrtih so ob bunkerje postavili 102 stebra, osmerokotne kamne z vrisano žico, na točke prehoda pa spomenike s kiparskimi reliefi, ki učinkujejo kot orientacijske točke. Podobno kot planinska pot je tako trasa z uhojenostjo in z znaki v prostoru pridobila prepoznavno, vidno in lahko sledljivo smer. Vendar pot ne predstavlja le spomeniškega objekta, temveč prostor, ki skozi hojo omogoča ritual obeleževanja. Hkrati je tudi rekreacijska površina, mestni park in športna infrastruktura.
Po razstavi bo vodila kustosinja Martina Malešič.
V času vodenega ogleda bo za otroke med 6. in 12. letom potekala MiniMAO igralnica.
Ustvarjalna delavnica Skrivnosti lesa
Nedelja v MAO / 15. 11. 2026 / 11:00
Gozd pokriva približno tretjino kopne površine Zemlje, Slovenija pa je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi. Na delavnici bomo odkrivali skrivnosti gozda in raziskovali, kako tesno je človekovo življenje povezano z lesom. Spoznali bomo, kako se je ta naravni material skozi zgodovino uporabljal v arhitekturi in z vsemi čutili raziskovali njegove lastnosti. Je les res »topel«, ali diši, kako nastane žagovina in ali vezana plošča res spominja na napolitanko? Navdih za ustvarjanje bomo iskali v načrtih, predmetih in fotografijah z razstave, kjer les v arhitekturi in oblikovanju igra osrednjo vlogo. Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom. Prijave: izobrazevanje@mao.si Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Pot ob žici.
Gozd pokriva približno tretjino kopne površine Zemlje, Slovenija pa je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi. Na delavnici bomo odkrivali skrivnosti gozda in raziskovali, kako tesno je človekovo življenje povezano z lesom. Spoznali bomo, kako se je ta naravni material skozi zgodovino uporabljal v arhitekturi in z vsemi čutili raziskovali njegove lastnosti. Je les res »topel«, ali diši, kako nastane žagovina in ali vezana plošča res spominja na napolitanko? Navdih za ustvarjanje bomo iskali v načrtih, predmetih in fotografijah z razstave, kjer les v arhitekturi in oblikovanju igra osrednjo vlogo.
Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Pot ob žici.
Gozd pokriva približno tretjino kopne površine Zemlje, Slovenija pa je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi. Na delavnici bomo odkrivali skrivnosti gozda in raziskovali, kako tesno je človekovo življenje povezano z lesom. Spoznali bomo, kako se je ta naravni material skozi zgodovino uporabljal v arhitekturi in z vsemi čutili raziskovali njegove lastnosti. Je les res »topel«, ali diši, kako nastane žagovina in ali vezana plošča res spominja na napolitanko? Navdih za ustvarjanje bomo iskali v načrtih, predmetih in fotografijah z razstave, kjer les v arhitekturi in oblikovanju igra osrednjo vlogo.
Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Pot ob žici.
Ustvarjalna delavnica Moj stol
Nedelja v MAO / 13. 12. 2026 / 11:00
Stol je eden najpogosteje oblikovanih in najbolj zanimivih kosov pohištva, ki ima v zgodovini oblikovanja posebno mesto. Na delavnici bomo spoznali razvoj stola skozi čas ter si ogledali zanimive primere, ki razkrivajo, kako so se skozi čas spreminjali materiali, konstrukcije in načini sedenja. Posebno pozornost bomo namenili najbolj prepoznavnim in nenavadnim stolom iz zbirke MAO. V ustvarjalnem delu delavnice bodo otroci zasnovali in izdelali lastne makete stolov ter ob tem raziskovali ravnotežje, obliko in stabilnost. Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom. Prijave: izobrazevanje@mao.si Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave BIO 29.
Stol je eden najpogosteje oblikovanih in najbolj zanimivih kosov pohištva, ki ima v zgodovini oblikovanja posebno mesto. Na delavnici bomo spoznali razvoj stola skozi čas ter si ogledali zanimive primere, ki razkrivajo, kako so se skozi čas spreminjali materiali, konstrukcije in načini sedenja. Posebno pozornost bomo namenili najbolj prepoznavnim in nenavadnim stolom iz zbirke MAO. V ustvarjalnem delu delavnice bodo otroci zasnovali in izdelali lastne makete stolov ter ob tem raziskovali ravnotežje, obliko in stabilnost.
Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave BIO 29.
Stol je eden najpogosteje oblikovanih in najbolj zanimivih kosov pohištva, ki ima v zgodovini oblikovanja posebno mesto. Na delavnici bomo spoznali razvoj stola skozi čas ter si ogledali zanimive primere, ki razkrivajo, kako so se skozi čas spreminjali materiali, konstrukcije in načini sedenja. Posebno pozornost bomo namenili najbolj prepoznavnim in nenavadnim stolom iz zbirke MAO. V ustvarjalnem delu delavnice bodo otroci zasnovali in izdelali lastne makete stolov ter ob tem raziskovali ravnotežje, obliko in stabilnost.
Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave BIO 29.
Arhitektura v živo
Arhitektura v živo so arhitekturni objekti in situ. Izbirate lahko med raznovrstnimi tematskimi potepi po zapuščini znamenitih arhitektov ter prelomnih zgodovinskih obdobjih, ki so pomembno zaznamovala osrednje mesto. Sprehodi po središču Ljubljane tako ponujajo vpogled v delo Jožeta Plečnika, enega najpomembnejših slovenskih arhitektov, občudujete lahko svobodni in lahkotni slog secesijskih stavb, iz preloma 19. in 20. stoletja ali pa moderno Ljubljano, ki so jo gradili arhitekti Edvard Ravnikar, Edo Mihevc, Milan Mihelič in Vinko Glanz ter njihovi sodelavci. Rečni ogled mesta z ladjico ponuja popolnoma novo perspektivo mesta – po Plečnikovi vodni osi, mimo prenovljenih ljubljanskih nabrežija, ki so prejela Evropsko nagrado za urbani javni prostor – pod mostovi Ljubljanice, se namreč obiskovalcu mesto odkrije v popolnoma drugačni podobi. Na pohajkovanju skozi mesto se nam pogosto pridružijo tudi avtorji – arhitekti, oblikovalci, urbanisti in drugi strokovnjaki –, ki so sodelovali pri snovanju in nastajanju predstavljenih projektov.
Bralni pohod: Vlasto Kopač in Velika planina
Arhitektura v živo / 10. 10. 2026 / 10:00
Na bralnem pohodu na Veliki planini bomo skozi voden pohod povezali hojo, knjige in arhitekturo. Rdeča nit dneva bo pisanje in delo arhitekta Vlasta Kopača, Plečnikovega učenca, ki je bil tudi navdušen alpinist in gorski reševalec. Med krožnim pohodom po planini si bomo ogledali tradicionalne stanove in počitniško naselje, vmes pa se bomo ustavljali in prebirali odlomke iz Kopačeve knjige gorskih pripovedi Iveri z Grintovcev, ki jo je avtor tudi sam ilustriral in oblikoval. Vabljeni, da tudi sami izberete najljubši odlomek iz knjige in nam preberete. Z nami bo Ajda Bračič, arhitektka, pisateljica in kustosinja. Je ustanoviteljica in programska vodja platforme za prenovo in trajnostno bivanje Kajža, ki jo vodi od leta 2021. Redno sodeluje s številnimi mediji s področja arhitekture in kulture pri nas (Delo, Mladina, Kino!, Razpotja, Disenz, Ekran, AB, Hiše, Literatura, Sodobnost, Airbeletrina, Piranesi ipd.). V zadnjih letih je s sokustosti pripravila več ...
Na bralnem pohodu na Veliki planini bomo skozi voden pohod povezali hojo, knjige in arhitekturo. Rdeča nit dneva bo pisanje in delo arhitekta Vlasta Kopača, Plečnikovega učenca, ki je bil tudi navdušen alpinist in gorski reševalec. Med krožnim pohodom po planini si bomo ogledali tradicionalne stanove in počitniško naselje, vmes pa se bomo ustavljali in prebirali odlomke iz Kopačeve knjige gorskih pripovedi Iveri z Grintovcev, ki jo je avtor tudi sam ilustriral in oblikoval. Vabljeni, da tudi sami izberete najljubši odlomek iz knjige in nam preberete.
Z nami bo Ajda Bračič, arhitektka, pisateljica in kustosinja. Je ustanoviteljica in programska vodja platforme za prenovo in trajnostno bivanje Kajža, ki jo vodi od leta 2021.
Redno sodeluje s številnimi mediji s področja arhitekture in kulture pri nas (Delo, Mladina, Kino!, Razpotja, Disenz, Ekran, AB, Hiše, Literatura, Sodobnost, Airbeletrina, Piranesi ipd.). V zadnjih letih je s sokustosti pripravila več odmevnih razstav o arhitekturi, med drugim Iščem stanovanje … 100 let organizirane stanovanjske gradnje (2021), Material. Kontekst. Družba. Perspektive prihodnje arhitekture (2023) ter Grad. Koncepti, predmeti, prostori (2024). Deluje tudi kot raziskovalka v okviru projekta Hei-Transform: Dediščina za vključujočo trajnostno preobrazbo. Leta je 2022 izšel njen literarni prvenec, zbirka kratke proze z naslovom Leteči ljudje, nagrajen s kritiškim sitom in nagrado Maruše Krese. Za svoj romaneskni prvenec Kresničevje je leta 2026 prejela nagrado kresnik.
Za udeležbo so potrebne predhodne prijave na izobrazevanje@mao.si.
Izhodišče pohoda bo zgornja postaja nihalke na Veliki planini.
Dogodek poteka v okviru festivala Razpoka, v soorganizaciji Kajže in MAO.
Dogodek je del programa leta Vlasta Kopača.
Udeležba je brezplačna.
Na bralnem pohodu na Veliki planini bomo skozi voden pohod povezali hojo, knjige in arhitekturo. Rdeča nit dneva bo pisanje in delo arhitekta Vlasta Kopača, Plečnikovega učenca, ki je bil tudi navdušen alpinist in gorski reševalec. Med krožnim pohodom po planini si bomo ogledali tradicionalne stanove in počitniško naselje, vmes pa se bomo ustavljali in prebirali odlomke iz Kopačeve knjige gorskih pripovedi Iveri z Grintovcev, ki jo je avtor tudi sam ilustriral in oblikoval. Vabljeni, da tudi sami izberete najljubši odlomek iz knjige in nam preberete.
Z nami bo Ajda Bračič, arhitektka, pisateljica in kustosinja. Je ustanoviteljica in programska vodja platforme za prenovo in trajnostno bivanje Kajža, ki jo vodi od leta 2021.
Redno sodeluje s številnimi mediji s področja arhitekture in kulture pri nas (Delo, Mladina, Kino!, Razpotja, Disenz, Ekran, AB, Hiše, Literatura, Sodobnost, Airbeletrina, Piranesi ipd.). V zadnjih letih je s sokustosti pripravila več odmevnih razstav o arhitekturi, med drugim Iščem stanovanje … 100 let organizirane stanovanjske gradnje (2021), Material. Kontekst. Družba. Perspektive prihodnje arhitekture (2023) ter Grad. Koncepti, predmeti, prostori (2024). Deluje tudi kot raziskovalka v okviru projekta Hei-Transform: Dediščina za vključujočo trajnostno preobrazbo. Leta je 2022 izšel njen literarni prvenec, zbirka kratke proze z naslovom Leteči ljudje, nagrajen s kritiškim sitom in nagrado Maruše Krese. Za svoj romaneskni prvenec Kresničevje je leta 2026 prejela nagrado kresnik.
Za udeležbo so potrebne predhodne prijave na izobrazevanje@mao.si.
Izhodišče pohoda bo zgornja postaja nihalke na Veliki planini.
Dogodek poteka v okviru festivala Razpoka, v soorganizaciji Kajže in MAO.
Dogodek je del programa leta Vlasta Kopača.
Udeležba je brezplačna.
Stavbna zgodovina gradu
Grad Fužine, kjer domuje MAO, so v sredini 16. stoletja postavili člani rodbine Khisl. Razgibana stavbna zgodovina gradu daje poseben pečat muzejskim razstavam ter podaja pripoved, skozi katero vas pospremimo na vodenem ogledu po zgodovini gradu Fužine. Od svojega nastanka je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali konec 19. stoletja za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik, od leta 1992 pa je namenjen muzejski dejavnosti.
Vodeni ogled gradu Fužine
Voden ogled gradu / naslednji dogodek: 10. 10. 2026 / 11:00
Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Po gradu bo vodila Katarina Metelko. Katarina Metelko je strokovnjakinja za umetnostno, stavbno in kulturno zgodovino posvetne arhitekture na Slovenskem. Posebno pozornost posveča stavbni in kulturni dediščini gradu Fužine in družine Khisl. Na vodenem ogledu gradu se nam lahko pridružite vsako drugo soboto v mesecu. Prijave: ...
Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Po gradu bo vodila Katarina Metelko.
Katarina Metelko je strokovnjakinja za umetnostno, stavbno in kulturno zgodovino posvetne arhitekture na Slovenskem. Posebno pozornost posveča stavbni in kulturni dediščini gradu Fužine in družine Khisl.
Na vodenem ogledu gradu se nam lahko pridružite vsako drugo soboto v mesecu.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
Redna cena vodstva: 7,00 €
Cena vodstva s popustom (učenci, dijaki, študenti, upokojenci): 3,50 €
Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Po gradu bo vodila Katarina Metelko.
Katarina Metelko je strokovnjakinja za umetnostno, stavbno in kulturno zgodovino posvetne arhitekture na Slovenskem. Posebno pozornost posveča stavbni in kulturni dediščini gradu Fužine in družine Khisl.
Na vodenem ogledu gradu se nam lahko pridružite vsako drugo soboto v mesecu.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
Redna cena vodstva: 7,00 €
Cena vodstva s popustom (učenci, dijaki, študenti, upokojenci): 3,50 €