Skupinski ogledi

Informacije in prijave: T 01 548 42 82 E izobrazevanje@mao.si

Vodeni ogled razstav

Vodeni ogledi aktualnih razstav so priložnost, da vodstva prilagodimo znanju, zanimanju, starosti in drugim željam posamezne skupine. Potopite se v svet arhitekture, oblikovanja in fotografije ter spoznajte bogato dediščino kot tudi sodobno produkcijo domačih ter tujih arhitektov, oblikovalcev in fotografov.

 

Nalagam...

Arhitektura v živo

Arhitektura v živo so arhitekturni objekti in situ. Izbirate lahko med raznovrstnimi tematskimi potepi po zapuščini znamenitih arhitektov ter prelomnih zgodovinskih obdobjih, ki so pomembno zaznamovala osrednje mesto. Sprehodi po središču Ljubljane tako ponujajo vpogled v delo Jožeta Plečnika, enega najpomembnejših slovenskih arhitektov, občudujete lahko svobodni in lahkotni slog secesijskih stavb, iz preloma 19. in 20. stoletja ali pa moderno Ljubljano, ki so jo gradili arhitekti Edvard Ravnikar, Edo Mihevc, Milan Mihelič in Vinko Glanz ter njihovi sodelavci. Rečni ogled mesta z ladjico ponuja popolnoma novo perspektivo mesta – po Plečnikovi vodni osi, mimo prenovljenih ljubljanskih nabrežija, ki so prejela Evropsko nagrado za urbani javni prostor – pod mostovi Ljubljanice, se namreč obiskovalcu mesto odkrije v popolnoma drugačni podobi. Na pohajkovanju skozi mesto se nam pogosto pridružijo tudi avtorji arhitekti, oblikovalci, urbanisti in drugi strokovnjaki , ki so sodelovali pri snovanju in nastajanju predstavljenih projektov.

 

Nalagam...

Arhitektura v živo: Delavski dom Trbovlje

Arhitektura v živo / 29. 9. 2021 / 17:00

Zbirno mesto: Delavski dom Trbovlje Vodi: Nika Grabar   Delavski dom Trbovlje (DDT) je bil po načrtih arhitekta Marka Župančiča (1914 –2007) zgrajen leta 1956 in je predstavljal enega od simbolov življenja v novem družbenem sistemu. Center kulturne dejavnosti, nastal na podlagi pobud delavcev, s prispevki in prostovoljnim delom številnih posameznikov in skupnosti, je v trboveljski zgodovini opravil pomembno vlogo. Sama stavba predstavlja primer moderne arhitekture v industrializiranem urbanem okolju, ki je bila zgled za postavitev delavskih in kulturnih domov po vsej Sloveniji. Projekt DDT pa je kot primer dobre arhitekture svojega časa obravnavan tudi v okviru razstave Svet znotraj v MAO, ki na primeru 100 interierjev prikazuje ideje, ki so vodile oblikovanje notranjih prostorov od 30-ih let do danes.   Od zamisli do izgradnje skozi bogato zgodovino Delavskega doma Trbovlje vse do današnjih dni vas bo na tokratni Arhitekturi v živo popeljala ...

Zbirno mesto: Delavski dom Trbovlje

Vodi: Nika Grabar

 

Delavski dom Trbovlje (DDT) je bil po načrtih arhitekta Marka Župančiča (1914 –2007) zgrajen leta 1956 in je predstavljal enega od simbolov življenja v novem družbenem sistemu.
Center kulturne dejavnosti, nastal na podlagi pobud delavcev, s prispevki in prostovoljnim delom številnih posameznikov in skupnosti, je v trboveljski zgodovini opravil pomembno vlogo. Sama stavba predstavlja primer moderne arhitekture v industrializiranem urbanem okolju, ki je bila zgled za postavitev delavskih in kulturnih domov po vsej Sloveniji. Projekt DDT pa je kot primer dobre arhitekture svojega časa obravnavan tudi v okviru razstave Svet znotraj v MAO, ki na primeru 100 interierjev prikazuje ideje, ki so vodile oblikovanje notranjih prostorov od 30-ih let do danes.

 

Od zamisli do izgradnje skozi bogato zgodovino Delavskega doma Trbovlje vse do današnjih dni vas bo na tokratni Arhitekturi v živo popeljala arhitektka in docentka dr. Nika Grabar.

 

Delavski dom Trbovlje

Objekt je umeščen v središče rudarskega kraja na padajoč teren med dve cesti. Na vsako stran se odpira drugače, pred vhodom je park, v neposredni bližini pa tudi Rudarski dom. Programsko je DDT razdeljen na vhodno vežo, osrednjo avlo, upravni del stavbe in štiri edinstveno oblikovane dvorane. Kino in koncertno dvorano tako obdaja valovita lesena obloga, nad gledališko dvorano z vrtljivim okroglim odrom pa se razpenja strop, ki spominja na žareče sonce. Pred trodimenzionalno obarvano vhodno fasado z vertikalnimi svetlobnimi režami je manjši trg za prireditve na prostem. Do vhoda obiskovalca pospremijo plastike Stojana Batića, medtem ko pročelje ob stopnišču krasi mozaik akademskega kiparja Marija Preglja, za katerega je avtor leta 1958 prejel Prešernovo nagrado,

 

V zadnjem času se je Delavski dom Trbovlje uveljavil kot eden od centrov novomedijske kulture. Zasluga za to gre projektu Trbovlje Novomedijsko mesto, ki v okviru zavoda pokriva področje ustvarjanja v novih medijih. Preko njega se Delavski dom Trbovlje povezuje tako s slovenskimi kot tujimi institucijami na področju novomedijske umetnosti. V javnosti najbolj prepoznaven dogodek s tega področja je vsakoletni festival novomedijske umetnosti Speculum Artium, ki bo potekal med 23. in 25. septembrom, del projektov z razstave pa bo ostal na ogled tudi obiskovalcem Arhitekture v živo

 

Udeležba brezplačna. Prijave: izobrazevanje@mao.si

Prevoz v Trbovlje ni organiziran.

 

Deli

Zbirno mesto: Delavski dom Trbovlje

Vodi: Nika Grabar

 

Delavski dom Trbovlje (DDT) je bil po načrtih arhitekta Marka Župančiča (1914 –2007) zgrajen leta 1956 in je predstavljal enega od simbolov življenja v novem družbenem sistemu.
Center kulturne dejavnosti, nastal na podlagi pobud delavcev, s prispevki in prostovoljnim delom številnih posameznikov in skupnosti, je v trboveljski zgodovini opravil pomembno vlogo. Sama stavba predstavlja primer moderne arhitekture v industrializiranem urbanem okolju, ki je bila zgled za postavitev delavskih in kulturnih domov po vsej Sloveniji. Projekt DDT pa je kot primer dobre arhitekture svojega časa obravnavan tudi v okviru razstave Svet znotraj v MAO, ki na primeru 100 interierjev prikazuje ideje, ki so vodile oblikovanje notranjih prostorov od 30-ih let do danes.

 

Od zamisli do izgradnje skozi bogato zgodovino Delavskega doma Trbovlje vse do današnjih dni vas bo na tokratni Arhitekturi v živo popeljala arhitektka in docentka dr. Nika Grabar.

 

Delavski dom Trbovlje

Objekt je umeščen v središče rudarskega kraja na padajoč teren med dve cesti. Na vsako stran se odpira drugače, pred vhodom je park, v neposredni bližini pa tudi Rudarski dom. Programsko je DDT razdeljen na vhodno vežo, osrednjo avlo, upravni del stavbe in štiri edinstveno oblikovane dvorane. Kino in koncertno dvorano tako obdaja valovita lesena obloga, nad gledališko dvorano z vrtljivim okroglim odrom pa se razpenja strop, ki spominja na žareče sonce. Pred trodimenzionalno obarvano vhodno fasado z vertikalnimi svetlobnimi režami je manjši trg za prireditve na prostem. Do vhoda obiskovalca pospremijo plastike Stojana Batića, medtem ko pročelje ob stopnišču krasi mozaik akademskega kiparja Marija Preglja, za katerega je avtor leta 1958 prejel Prešernovo nagrado,

 

V zadnjem času se je Delavski dom Trbovlje uveljavil kot eden od centrov novomedijske kulture. Zasluga za to gre projektu Trbovlje Novomedijsko mesto, ki v okviru zavoda pokriva področje ustvarjanja v novih medijih. Preko njega se Delavski dom Trbovlje povezuje tako s slovenskimi kot tujimi institucijami na področju novomedijske umetnosti. V javnosti najbolj prepoznaven dogodek s tega področja je vsakoletni festival novomedijske umetnosti Speculum Artium, ki bo potekal med 23. in 25. septembrom, del projektov z razstave pa bo ostal na ogled tudi obiskovalcem Arhitekture v živo

 

Udeležba brezplačna. Prijave: izobrazevanje@mao.si

Prevoz v Trbovlje ni organiziran.

 

Deli
Nalagam...

Stavbna zgodovina gradu

Grad Fužine, kjer domuje MAO, so v sredini 16. stoletja sezidali člani rodbine Khisl. Razgibana stavbna zgodovina gradu, daje poseben pečat muzejskim razstavam, ter obenem podaja pripoved, skozi katero vas pospremimo na vodenem ogledu po zgodovini gradu Fužine. V svojih začetkih je grad dokazoval bogastvo, ugled in politično moč njegovih prvih lastnikov, že ob koncu 16. stoletja in v kasnejših obdobjih pa je večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali konec 19. stoletja za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik, od leta 1990 pa je namenjen muzejski dejavnosti MAO.

 

Nalagam...

Voden ogled gradu Fužine

Voden ogled gradu / naslednji dogodek: 2. 10. 2021 / 11:00

Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Vodstva v slovenščini potekajo vsako prvo soboto v mescu ob 11. uri, vsako zadnjo soboto ob 11. uri pa v angleščini. Po gradu nas bo popeljala Katarina Metelko. Informacije in prijave: izobrazevanje@mao.si  

Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

Vodstva v slovenščini potekajo vsako prvo soboto v mescu ob 11. uri, vsako zadnjo soboto ob 11. uri pa v angleščini.
Po gradu nas bo popeljala Katarina Metelko.
Informacije in prijave: izobrazevanje@mao.si

 

Deli

Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

Vodstva v slovenščini potekajo vsako prvo soboto v mescu ob 11. uri, vsako zadnjo soboto ob 11. uri pa v angleščini.
Po gradu nas bo popeljala Katarina Metelko.
Informacije in prijave: izobrazevanje@mao.si

 

Deli
Nalagam...
Skip to content