Skupinski ogledi

Ogledali si bomo razstavo oblikovalke Bibe Bertok, ene pomembnejših slovenskih ustvarjalk na področju industrijskega oblikovanja. Na razstavi bomo raziskovali različne kose pohištva ter se pogovarjali o materialih in tehnoloških rešitvah. Spoznali bomo tudi nekaj prepoznavnih kosov slovenskega oblikovanja ter se dotaknili ideje tako imenovane »flatpack« revolucije pohištva, ki ga lahko zapakiramo v ravno škatlo in ga doma preprosto sestavimo. Na delavnici bodo otroci z drobnimi kosi pohištva po lastnih zamislih opremili svojo sobo v malem.    Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom. Prijave: izobrazevanje@mao.si   Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.

Že od malih nog se učimo, kako ravnati z odpadki, a podobe našega vsakdana velikokrat niso ravno vzorne. V sedemdesetih letih so ulice preplavile Žabe 2, posebni koši, ki so otroke nagovarjali k odgovornemu ravnanju z odpadki. Oblikoval jih je Saša Mächtig, na njih pa so bili verzi pesnika Milana Jesiha in ilustracije Črta Potočnika. Pred ustvarjalno delavnico se bomo sprehodili po razstavi Je narava moderna?, kjer je razstavljena tudi Žaba 2, nato pa na delavnici izdelali mini koše za šiljenje barvic, ki jih bomo opremili s svojimi najljubšimi verzi in ilustracijami živali.   Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom. Prijave: izobrazevanje@mao.si   Med ustvarjalno delavnico bo za spremljevalce otrok potekal voden ogled razstave Je narava moderna?.

Ustvarjalna delavnica spremlja razstavo Je narava moderna?. Ob ogledu razstave bomo posebno pozornost namenili drevesom na razstavljenih arhitekturnih načrtih. Z drevesi arhitekti poudarjajo poti in poglede, ustvarjajo senco ter v gosto pozidano okolje vnašajo naravo. Mestna drevesa imajo pomembno vlogo, saj izboljšujejo kakovost zraka, nudijo zavetje živalim in prispevajo k prijetnejšemu bivanju. Na delavnici bodo otroci raziskovali, kako lahko drevo postane del arhitekturne risbe. V tehniki kolaža in origamija bomo izdelali voščilnice, ki se ob odpiranju spremenijo v mali domišljijski gozd.   Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom. Prijave: izobrazevanje@mao.si   Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.

Po vzoru pastirskih bajt je Plečnikov učenec arhitekt Vlasto Kopač na zahodnem delu Velike planine zasnoval več tipov počitniških hiš. Koče nimajo številk, temveč so poimenovane po gorskem rastlinju in živalih. Pri načrtovanju je ohranjal tradicijo in hkrati upošteval potrebe sodobnega časa. Izhajal je iz spoznanja, da se človek bolje počuti v manjši, leseni, po človeškem merilu ukrojeni koči kot v velikem planinskem hotelu. Ogledali si bomo arhitektove skice, načrte in fotografije, ki jih hranimo v muzeju, nato pa izdelali maketo lesene hiše.   Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom. Prijave: izobrazevanje@mao.si   Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Biba: Funkcija. Ideja. Kontekst.

Gozd pokriva približno tretjino kopne površine Zemlje, Slovenija pa je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi. Na delavnici bomo odkrivali skrivnosti gozda in raziskovali, kako tesno je človekovo življenje povezano z lesom. Spoznali bomo, kako se je ta naravni material skozi zgodovino uporabljal v arhitekturi in z vsemi čutili raziskovali njegove lastnosti. Je les res »topel«, ali diši, kako nastane žagovina in ali vezana plošča res spominja na napolitanko? Navdih za ustvarjanje bomo iskali v načrtih, predmetih in fotografijah z razstave, kjer les v arhitekturi in oblikovanju igra osrednjo vlogo.   Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom. Prijave: izobrazevanje@mao.si   Za spremljevalce otrok bo v času delavnice potekal voden ogled razstave Pot ob žici.

Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.   Po gradu bo vodila Katarina Metelko. Katarina Metelko je strokovnjakinja za umetnostno, stavbno in kulturno zgodovino posvetne arhitekture na Slovenskem. Posebno pozornost posveča stavbni in kulturni dediščini gradu Fužine in družine Khisl.   Na vodenem ogledu gradu se nam lahko pridružite vsako drugo soboto v mesecu.   Prijave: ...