MAO, osrednji skrbnik in promotor najobsežnejše svetovne zbirke slovenske arhitekturne in oblikovalske dediščine, slavi 50 let
Muzej, ki se je leta 2010 preoblikoval v nacionalni muzej za arhitekturo in oblikovanje MAO, je skrbnik in promotor najobsežnejše svetovne zbirke slovenske arhitekturne in oblikovalske dediščine ter nacionalno in mednarodno središče za prenos znanja na področju dediščine in ustvarjalnosti.
Slovenci se lahko pohvalimo z zavidljivo arhitekturno in oblikovalsko dediščino in smo med tistimi evropskimi narodi, ki premorejo poseben muzej za arhitekturo in oblikovanje – naš je eden najstarejših v Evropi. Hrani tri velike zbirke: arhitekturno zbirko, zbirko oblikovanja, ki obsega produktno in grafično oblikovanje, ter fotografsko zbirko. Leta 1972 je muzej ustanovila Mestna občina Ljubljana, in sicer na pobudo Sveta za kulturo, ki ga je takrat vodil umetnostni zgodovinar dr. Stane Bernik; ustanova, ki se je prvotno imenovala Arhitekturni muzej Ljubljana (AML), je danes primer preoblikovanja muzeja v dinamično institucijo z vsebinsko zelo razvejenim programom in številnimi vlogami v sodobni družbi. Dediščino povezuje s sodobnimi praksami na področju arhitekture in oblikovanja, poleg razstavne pa posebno pozornost namenja pedagoški in raziskovalni dejavnosti ter povezovanju z gospodarstvom. Večina promocijskih aktivnosti muzeja poteka prek spletnih in družbenih omrežij MAO, BIO, platforme Future Architecture in Centra za kreativnost. Čeprav se MAO tako kot večina sodobnih muzejev razvija v vse bolj hibridno ustanovo in prevzema dodatna poslanstva, njegova temeljna dejavnost ostaja skrb za dediščino.
V tem hipu je največja naloga muzeja prenova prostorov z dokončno obnovo gradu Fužine; ta se bo začela septembra letos, ko bomo pripravili tudi veliko praznovanje ob jubileju.
41 586 predmetov
Muzej je prvih sedem let še kot Arhitekturni muzej Ljubljana vodil Matija Murko. Njegovo delo je leta 1978 prevzel dr. Peter Krečič, ki je muzej vodil do upokojitve leta 2010; takrat se je AML iz mestnega preoblikoval v nacionalni muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO). V letih 2010–2020 je muzej vodil Matevž Čelik, novembra 2020 pa je direktorovanje prevzel sedanji direktor dr. Bogo Zupančič. Največji izziv muzeja je v tem trenutku prenova prostorov z dokončno obnovo gradu Fužine, ki se bo začela septembra letos.
Število vseh predmetov premične kulturne dediščine, ki so vključeni v arhitekturno, oblikovalsko in fotografsko zbirko in so bili do 31. decembra 2021 vpisani v inventarno knjigo muzeja, je 41 586. V arhitekturni zbirki je okrog sto arhivov, največji so arhivi arhitektov Edvarda Ravnikarja, Antona Bitenca, Iva Spinčiča, Stanka Rohrmana in Stanka Kristla. V oblikovalski zbirki izstopajo opusi pomembnih slovenskih oblikovalcev, kot s Niko Kralj, Oskar Kogoj, Albert Kastelec, Janja Lap, Vladimir Pezdirc, Igor Rosa, Janez Smerdelj, Saša Mächtig in drugi. Zbirka vizualnih komunikacij, ki jo hrani MAO, je edina tovrstna v Sloveniji. V njej so zastopani vidnejši slovenski oblikovalci: Janez Trpin, Peter Kocjančič, Grega Košak, Majda Dobravec Lajovic, Jože Brumen, Uroš Vagaja, Matjaž Vipotnik, Janez Suhadolc, Novi kolektivizem, Miljenko Licul, Jože Domjan ter mnogi mlajši avtorji.
Začetki v Plečnikovi hiši
Muzej je leta 1972 kot Arhitekturni muzej Ljubljana (AML) ustanovila Mestna občina Ljubljana, in sicer na pobudo Sveta za kulturo, ki ga je takrat vodil umetnostni zgodovinar dr. Stane Bernik; prostore je pridobil v hiši arhitekta Jožeta Plečnika na Karunovi ulici 4 v Ljubljani. Začetki so bila sila skromni. V muzeju sta dobila zaposlitev dva stalno zaposlena delavca, ki sta delala dobesedno na Plečnikovih mizah in stolih. Ob ustanovitvi leta 1972 se je takratnemu arhitekturnemu muzeju pridružil tudi sekretariat Bienala industrijskega oblikovana (BIO), sicer ustanovljen leta 1963, prav tako z dvema zaposlenima.
Po ureditvi Plečnikove hiše in njegove zapuščine, ki je poleg hiše z ohranjeno notranjščino obsegala tudi velik korpus osebnih predmetov, maket, arhitekturnih načrtov in osebne korespondence, se je leta 1974 muzej z zbirko odprl za javnost. Postavljanje temeljev muzeja se je začelo z urejanjem same Plečnikove hiše in mojstrove zapuščine. Vse od ustanovitve je muzej na različnih prizoriščih prirejal razstave s področij arhitekture, urbanizma, oblikovanja in fotografije, prav tako je nadaljeval prirejanje mednarodne razstave Bienala industrijskega oblikovanja. Leta 1987 je v upravljanje pridobil tudi Likovno razstavišče Rihard Jakopič s pomembnimi razstavnimi in depojskimi prostori, ki jih je upravljal do leta 2008.
Novo življenje gradu Fužine
Leta 1990 je muzej pridobil nove prostore na gradu Fužine v Ljubljani, v katerega se je po prenovi vselil leta 1992. Renesančni dvorec iz 16. stoletja je prvovrsten spomenik slovenske arhitekturne dediščine iz tega časa. Muzeju ga je uspelo ohraniti ter vanj in v okoliško mestno tkivo vnesti novo življenje. V letu 2010 je naloge ustanovitelja prevzela Vlada Republike Slovenije; muzeju je spremenila status iz mestnega muzeja v ustanovo nacionalnega pomena ter naziv v Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO). Upravljanje Plečnikove hiše je tedaj prešlo pod Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML). Zadnja leta muzej vse več pozornosti posveča povezovanju z drugimi kulturnimi institucijami in z gospodarstvom. Sodelovanja z domačimi in tujimi podjetji ter kreativnim sektorjem na mednarodnem prizorišču so v zadnjih letih še okrepili z ustanovitvijo Centra za kreativnost (CzK). Trenutno je največja naloga muzeja prenova prostorov z dokončno obnovo gradu Fužine, ki se bo začela septembra letos. Prenova bo zagotovila, da bo nacionalno arhitekturno in oblikovalsko bogastvo ustrezno hranjeno in predstavljeno na stalni razstavi.
Nekaj najodmevnejših razstav:
Arhitektura 16. stoletja na Slovenskem (26. 5.–22. 6. 1997)
Arhitektura 17. stoletja na Slovenskem (23. 1.–23. 2. 2001)
Iskra: Neuvrščeno oblikovanje (12. 11. 2009–16. 3. 2010)
Oblikovanje republike (30. 6.–20. 11. 2011)
Niko Kralj: Neznani znani oblikovalec (15. 12. 2011–4. 3. 2012)
Pod skupno streho (25. 4.–3. 11. 2013)
Smer B – reforma oblikovanja (3. 12. 2012–31. 3. 2013)
Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem (28. 11. 2013–30. 3. 2014)
Marko Turk: Homo faber (15. 1.–7. 6. 2015)
Stoletje plakata: plakat 20. stoletja na Slovenskem (18. 6.–1. 11. 2015)
Saša J. Mächtig: sistemi, strukture, strategije (26. 11. 2015–1. 5. 2016)
Soseske in ulice (17. 5.–20. 11. 2016)
Stanko Kristl, arhitekt. Humanost in prostor (19. 12. 2017–30. 9. 2018)
Predmet in zbirka (14. 11. 2019–31. 12. 2021)
Nika Zupanc: Stoli (22. 10. 2020–14. 2. 2021)
Svet znotraj: oblikovanje modernih interierjev, 1930–danes (8. 7.–28. 11. 2021)
Iščem stanovanje … Sto let organizirane stanovanjske gradnje (19. 10. 2021–31. 1. 2022)
Jože Brumen: modernistični oblikovalec in umetniški erudit (16. 12. 2021–24. 4. 2022)