Javni prostori
Javni prostori
Pospešena rast urbanih naselbin v 19. stoletju je povzročila, da so se njihovi prebivalci čedalje bolj zavedali pretrganega stika z naravnim okoljem in pomanjkanja ozelenjenih površin. Hkrati je postajalo vse bolj pomembno tudi načrtno urejanje odprtih javnih mestnih površin, zlasti trgov in največjih ulic. Tako so v vseh večjih mestih začeli saditi drevorede, urejati parke, sprehajališča in druge odprte javne površine. Vse več je bilo tudi javnih spomenikov, postavljenih na prostem v spomin na osebnosti iz posvetnega življenja. Posledica rasti mest in števila mestnega prebivalstva so bila tudi zdravilišča, v katerih je imel odprti prostor prav tako velik pomen. Oblikovanje ozelenjenih javnih površin in urejanje drugih odprtih javnih prostorov sta izhajali zlasti iz potreb po reprezentiranju in krašenju mest ter druženju in rekreaciji meščanov. Pri tem so imeli pomembno vlogo tudi novi višji higienski standardi in prizadevanje za izboljšanje zdravja mestnega prebivalstva.
Na sliki: Klasicistični park Zvezda na Kongresnem trgu v Ljubljani po preureditvi leta 1932