Mirjana Rukavina, mariborska ustvarjalka, ki živi in dela na Dunaju, se predstavlja s fotografsko razstavo, ki obsega dva novejša cikla fotografij, združena v prostore odsotnosti. Zapuščeno Hutterjevo tekstilno tovarno oz. MTT v industrijskem delu Maribora je avtorica kot estetiziran in hkrati travmatiziran izpraznjen prostor postavila v slikovni dialog z njegovim navideznim antipodom, spektakularnim stolpom Donau City Tower na Dunaju, trenutno najvišjo zgradbo v Avstriji, ki kot dizajnerski kompleks ostaja prostor brez sledi in ga lahko beremo kot postindustrijsko tovarno doživetij. Fotografski seriji s svojimi premišljeno razgaljenimi situacijami prostorov izpostavljata osnovno načelo dela avtorice − ta se od svojih objektov poželenja popolnoma distancira in jih spreminja v serijo dokumentiranih pogledov. Vendar pa pri soočanju dveh tako nepričakovanih občutkov odsotnosti spoznavamo prostor, ki umetnico določa in oblikuje »tukaj in tam«.
 
Iz besedila o razstavi:
»V petdesetih letih prejšnjega stoletja sta Hilla in Bernd Becher pričela fotografirati odslužene industrijske objekte. Serije njunih fotografij so si utrle pot v umetnostne galerije, kar je močno zaznamovalo poznejšo fotografijo. (…) Zastareli industrijski objekti so bili znak izginjajočega, preteklega časa, a Becherjeva sta jim vdihnila estetiko sodobne skulpture. Fotografije namreč ne kažejo posebnega prizora ali dogodka, ekspresivnost pa je skrčena zgolj na govorico fotografiranega objekta. Brez sentimentalnosti sta zabeležena zgolj forma in kanček informacije o (nekdanji) uporabi. S serijskostjo je poudarjena hladna distanca fotografa, ki zavzema položaj objektivnega prenašalca slike oziroma slik. (…)

Razstava Mirjane Rukavina v ospredje postavlja trenutno stanje prostorov tekstilne tovarne v Melju, ki jo je leta 1926 ustanovil Josip Hutter in je bila leta 1945 nacionalizirana, po letu 1991 pa denacionalizirana in privatizirana. Zgodba tovarne, ki je po privatizaciji počasi, a vztrajno propadala, je le ena od mnogih podobnih v Mariboru in umetnica jo je zabeležila kot sled časa iz svojega lastnega okolja. Čeprav so prizori na fotografijah bolj kot ne estetizirani in brez čustev, je mogoče zaznati osebno občutljivost v detajlih. Sledi človeka (delovna halja, ročna ura in odložena mapa), ki je pred časom oživljal prostore in uporabljal inventar, so tankočutno napete preko izvotljenosti. (…) Nekdanja tovarna MTT je sled nekega preteklega časa, a kot ruševina je nekakšna vojna žrtev, in ne tehnološko odslužen objekt, ki ga je treba zabeležiti, ker bi sicer izginil v pozabo. Čeprav estetiziran, kaže sledi travme. Ni ne lep ne spektakularen. V nekaterih pogledih, kadar v njih ni uporabnih predmetov, le arhitektura in pohištvo, je privlačno le brezčasno oblikovanje. In prav to je tista asociativna vez z drugo arhitekturo na razstavi − s stolpom novega Donau City Towerja na Dunaju. Tudi pri njem gre za industrijski objekt, čeprav ni tovarna, ki bi proizvajala uporabne izdelke. Je prostor, namenjen kratkotrajnim najemom, in četudi ni prazen, deluje neosebno in izčiščeno. V njem ljudje za sabo ne puščajo sledi, njegova modularna arhitektura pa omogoča hitro menjavo kulis in razgradnje. Gre za tipičen prostor proizvodnje in spektakla sodobne potrošniške družbe, ki je že pozabila na tovarne in materialno proizvodnjo. Večina ljudi pride tja le za nekaj ur na leto ali pa le enkrat v vsem življenju in lahko prostor neobremenjeno zapusti. Sama arhitektura trenutno najvišje stavbe v Avstriji je res dosežek, ki pozornega opazovalca lahko navduši ali celo navdihne, vendar je njena uporabnost še najbolj primerljiva z namizjem operacijskega sistema, ki ga imamo nameščenega na službenem računalniku. Z novo verzijo bomo staro brez težav pozabili. Hutterjeva tovarna je resnično telo z bolečino in sladkostjo, je podoba iz zavesti, prisotnost, čeprav v izginevanju, medtem ko je dunajski stolp prikazen, ki je ne moremo zgrabiti in jo le s težavo vidimo skozi kulise spektakla.« (Vasja Nagy)
avtorica teksta: Simona Vidmar, kustosinja UGM
 
Mirjana Rukavina, rojena v Mariboru, je končala študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju in študij likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru. V devetdesetih letih je s področja slikarstva prešla na video. Od leta 2002 se ukvarja pretežno s fotografijo, ki se pogosto prelevi v prostorske instalacije. Razstavljala je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah ter sodelovala na video festivalih. Kot rezidenčna umetnica je delovala na Dunaju in v Berlinu. Trenutno živi in dela na Dunaju.

Razstava je del programa Projektni prostor. Sestavljajo ga manjše na letnem razpisu izbrane občasne razstave s krajšim časom trajanja, v zahodnem krilu Fužinskega gradu, ki so izvedene v koprodukciji z zainteresiranimi zunanjimi partnerji, ob upoštevanju kriterija skladnosti s področji dediščine arhitekture, oblikovanja in fotografije.

Razstava je del 8. festivala sodobne fotografije FOTONIČNI TRENUTKI – MESEC FOTOGRAFIJE.

Lokacija

MAO

Voden ogled

18.6. Mirjana Rukavina

Informacije

infobio(at)mao.si
01/ 54842 8001/ 54842 80/74

Pridržujemo si pravico do spremembe programa.

Organizacija

MAO