V sodelovanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje in Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML) je bila na pobudo Ministrstva za kulturo RS s 27. 10. 2021 v Lizboni na Fakulteti za humanistične študije odprta razstava Plečnikova Ljubljana.
Odprtje razstave je pospremilo predavanje sokustosinje razstave Natalije Lapajne ter nagovori Blažke Kepic, veleposlanice Republike Slovenije v Portugalski Republiki, prof. Doutorja Miguela Tamena, dekana Fakultete za humanistične študije Univerze v Lizboni, in Mateje Rozman, lektorica in vodja lektorata za slovenski jezik in kulturo na Filozofski fakulteti Univerze v Lizboni. Razstava predstavlja Plečnikova dela v Ljubljani in bo na ogled do 21. novembra 2021 v stavbi Fakultete za humanistične študije, kjer deluje tudi lektorat za slovenski jezik
Kustosinji Natalija Lapajne (MAO) in Ana Porok (MGML) sta v uvodu v razstavo zapisali
V letu 2022 praznujemo Plečnikovo leto in obeležujemo 150-letnico rojstva slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Naše prepoznavanje in vrednotenje njegovega ustvarjanja pa ni omejeno le na trenutek v času in prostoru, saj se njegovo delo dotika univerzalnosti in brezčasnosti, ki sta prepoznavni vsem pozornim opazovalcem. Ljubljana, ki jo zaznamujejo ostaline iz rimskega obdobja in predvsem baročna arhitektura, je po potresu leta 1895 s Plečnikovim sodobnikom Maksom Fabianijem dobila prvi moderni urbanistični načrt. Iz zaspanega provincialnega mesta se je preobrazila v sodobno prestolnico v secesijskem slogu z novimi estetskimi ideali. Plečnik je svojo vizijo Ljubljane postopoma uresničeval skoraj tri desetletja. Vstopal je v že zgrajen prostor, ga preoblikoval in nadgrajeval ter med letoma 1921 in 1957 v mrežo mesta nanizal vrsto izjemnih stavb.
Narodna in univerzitetna knjižnica, Vrt vseh svetih – Žale, cerkev sv. Frančiška v Šiški in mostovi na Ljubljanici so le najpomembnejši posegi v mesto. Kopna os, ki vodi od njegove hiše v Trnovem do središča mesta s Kongresnim trgom in parkom Zvezda, pomeni kulturno alejo mesta. Vodno os sestavljajo ureditve porečja Ljubljanice od Trnovskega pristana, nabrežij Ljubljanice v središču mesta, Čevljarskega mostu, Tromostovja in tržnic do rečne zapornice. Z urejenimi obrežji in mostovi, z umeščanjem dreves in drugega rastlinja, ki ga je razumel kot pomembno arhitekturno sredstvo, je Plečnik mestu ob Ljubljanici dal sredozemski značaj. Tretja os je povezovala Jakopičevo sprehajališče v parku Tivoli z ljubljanskim gradom na griču. Poseben prostor je Vrt vseh svetih, del današnjega pokopališča Žale, kjer se je Plečnik z izjemno občutljivostjo in pieteto poklonil meščanom. Ljubljano je arhitekt preoblikoval do te mere, da jo danes vidimo kot »Plečnikovo Ljubljano«, samosvoj urbanistični fenomen in celostno umetnino 20. stoletja.
Ob slovenski prestolnici je Plečnik sočasno ustvarjal še v Pragi, kjer je z ureditvijo dela praškega gradu za takratnega predsednika Masaryka in s postavitvijo cerkve Srca Jezusovega postal navdih mnogim češkim arhitektom. Številne ideje so se rojevale, medsebojno oplajale, variirale in se uresničevale v eni od prestolnic. Poleg zgodnjih del na Dunaju gre izpostaviti Zacherlovo hišo in Cerkev svetega duha; načrtoval je sakralne objekte, tako v Beogradu in Dalmaciji kot samostane v Sarajevu, Zagrebu in Osijeku. Njegova dela so tudi v drugih slovenskih krajih.
Plečnik je neodvisno od sočasnih arhitekturnih tokov začetka 20. stoletja, predvsem prevladujočega modernizma, razvil svojstven arhitekturni jezik. Edinstven pristop k reinterpretaciji arhitekturne dediščine in izjemno bogat simbolizem vključujeta elemente brezčasne arhitekture. S tem pristopom nadgrajuje in reinterpretira prostor, obenem pa ga modernizira in išče nove rabe njegove tradicionalne funkcije. Njegova arhitektura ponuja univerzalne rešitve za ključna vprašanja različnih generacij in tako ostaja vedno aktualna.
PLEČNIKOVA LJUBLJANA, potujoča razstava
Zasnova: Špela Spanžel, MK, Matevž Čelik, Blaž Peršin, MGML
Kustosinji: Natalija Lapajne, MAO, in Ana Porok, MGML
Besedilo: Andrej Hrausky
Razstavo so omogočili Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Ministrstvo za kulturo RS, Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Center za Slovenščino kot drugi in tuji jezik.
