»Ravnikar je bil neverjeten bralec, vedno je imel pri sebi knjigo.«

prof. dr. Aleš Vodopivec

Kakšne knjige je prebiral Edvard Ravnikar vam bomo pokazali v zadnjem tednu odprtja razstave, ki jo je v MAO pripravil kustos dr. Miloš kosec ob pomoči sokustosinje Susanne Campeotto.

V torek 15. maja 2024, bomo uradno porezali trakove, s katerimi smo zaščitili njegove knjige, ter tako za teden dni odprli Ravnikarjevo knjižnico. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje hranimo Ravnikarjeve knjige, ki smo jih leta 2007 prejeli v dar od Fakultete za arhitekturo, teh je nekaj več kot 400. Lani smo dobili v dar tudi Ravnikarjeve knjige iz arhitekturnega biroja Ambient ter knjige, ki nam jih je podarila  njegova hči Ana Mavko. Ravnikar je bral v petih jezikih! Največ knjig, ki jih boste lahko vzeli v roke je angleških (strokovnih), pa tudi nemških, srbohrvaških, francoskih, slovenskih, in čeških.

»Če ni kaj projektiral in sedel za risalno mizo, je skiciral ali kaj pisal, vseskozi pa je bral.« Arhitekt prof. Edvard Ravnikar je bil strasten bralec, nam je zaupala njegova sodelavka arhitektka Majda Kregar. Rad je bil dobro obveščen, ne samo o strokovnem dogajanju, ampak tudi o družbenem, političnem in kulturnem življenju, spremljal je aktualno literaturo, predvsem pa je rad prebiral in listal knjige o slikarstvu. Naročen je bil na številne časopise in revije. »Ravnikar je bil neverjeten bralec, vedno je imel pri sebi knjigo. Pa to niso bile samo knjige o arhitekturi, bral je tudi o umetnosti, zgodovini, filozofiji … njegovo intelektualno obzorje je bilo izjemno. Če je kateremu od študentov v pogovoru omenil neko knjigo, je pričakoval, da jo tudi prebere, sicer je ocenil, da študentu manjka zanimanja,« je povedal prof. Aleš Vodopivec.

Največ Ravnikarjevih knjig je s področja arhitekture, gradbeništva, urbanizma, oblikovanja, umetnosti in literature.