Retrotopija. Oblikovanje prostorov v socializmu

25. marec–16. julij 2023

Posebna razstava Muzeja uporabnih umetnosti, Berlin

Odprtje razstave: petek, 24. marec 2023, 19.00

Kunstgewerbemuseum, Matthäikirchplatz, 10785 Berlin

Retrotopija. Oblikovanje prostorov v socializmu je razstavni projekt, ki obravnava vlogo in vpliv oblikovanja v državah nekdanjega vzhodnega bloka in nekdanje Jugoslavije v obdobju med petdesetimi in osemdesetimi leti prejšnjega stoletja. Razstava je rezultat sodelovanja inovativne mreže kustosov in institucij, ki so se združili, da bi s skupnimi močmi odprli nove, presenetljive poglede na zapletene vidike področja oblikovanja v regiji, ki širši (zlasti zahodni) javnosti ostaja neznana. Gonilne sile projekta Retrotopija s svojim obsežnim raziskovalnim delom tako odločilno prispevajo k že zdavnaj potrebni ponovni oceni globalne in dekolonialne zgodovine oblikovanja.

Retrotopija. Oblikovanje prostorov v socializmu – dela iz Slovenije

Na osrednjem delu razstave so prikazani projekti s področja zasebnega in javnega prostora, kurirani s strani sodelujočih držav. Muzej za arhitekturo in oblikovanje predstavlja neuresničen projekt vrstne hiše Trata arhitektov Janeza Lajovca, Vladimirja Mušiča, Antona Pibernika in Savina Severja, s katerim so zmagali na natečaju, ki so ga leto pred odprtjem razstave Stanovanje za naše razmere (1956) razpisali njeni organizatorji. Polno opremljeno stanovanje (stol Rex, kuhinja Branke Tancig …) je bilo na razstavi prikazano v merilu 1 : 1 in je služilo za prikaz novih bivalnih konceptov širši javnosti. Funkcionalno stanovanje z racionalno oblikovanim, standardiziranim pohištvom in opremo je skozi medij razstave postalo promotor napredka in modernega življenjskega sloga. Delavski dom Trbovlje, delo arhitektov Marka Župančiča in Otona Gasparija, je primer moderne javne arhitekture v industrializiranem urbanem okolju; v petdesetih letih je bil izveden s skupnimi močmi lokalne skupnosti in krajanov, s samoprispevki in prostovoljnim delom. Bil je vzor za gradnjo delavskih in kulturnih domov po vsej Jugoslaviji. Vrhunska, tehnološko napredna modernistična zgradba, ki je še vedno v uporabi za kulturno udejstvovanje lokalne skupnosti, je odličen primer celostne skupnostne arhitekture, ki služi javnemu dobremu.

V delu razstave, ki prikazuje »arhiv« dogajanja in ustvarjanja na področju oblikovanja ter zajema teme izobraževanja, razstavljanja, institucij, mreženja v mednarodnem prostoru, diskurzivnosti in publiciranja, so iz Slovenije predstavljeni projekti, kot so Bienale industrijskega oblikovanja (BIO), razstava Design in Jugoslawien (Design Center Stuttgart, 1971), Studio za stanovanje in opremo (SSO), 2. kongres ICOGRADE (Bled, 1966), tečaji Barva in oblika (1961, 1962, 1963), smer B – študij oblikovanja na ljubljanski fakulteti za arhitekturo (1960–1962), kiosk K67 Saše J. Mächtiga ter reviji Arhitekt in Sinteza. Oblikovalska zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, ki jo muzej gradi vse od ustanovitve leta 1972, je predstavljena z ikoničnim predmetom, telefonom ETA 80 oblikovalca Davorina Savnika.

Kustosinja in vodja projekta je Claudia Banz, kustosinja za oblikovanje v Muzeju uporabnih umetnosti, sokustosi pa so Polina Baitsim, Aleks Bikov, Melinda Farkasdy, Judit Horváth, Helena Huber-Doudová, Silke Ihden-Rothkirch, Karolina Jakaitė, Viera Kleinová, Rostislav Koryčánek, Kai Lobjakas, Florentine Nadolni, Anna Maga, Kaja Muszyńska, Cvetka Požar, Klára Prešnajderová, Aljona Sokolnikova in Koraljka Vlajo.

Razstavo spremlja katalog, ki ga je izdala založba Kettler Verlag iz Dortmunda.

Razstavo je podprla organizacija Kuratorium Preußischer Kulturbesitz.

Več o razstavi >>