Opraševanje s pomočjo žuželk je bistvenega pomena za zdravje našega ekosistema in tudi za pridelovanje hrane, zato je pomembno, da razumemo, kako bodo globalne podnebne spremembe vplivale na fenologijo opraševalcev in rastlin. Sodobni sateliti omogočajo skoraj vsakodneven sinoptični pogled na celotno Zemljo, vendar je zaradi razlike v velikosti med piko in pikslom težko povezati te podobe z dogodki na kraju samem. Ker paša čebel na splošno obsega različne vrste rastlin v območju 100 km2 okoli njihovega panja, bi delovno področje čebel lahko primerjali s satelitskimi podatki. Satelita Aqua in Terra prek instrumenta MODIS vsakodnevno pošiljata posnetke Zemlje, vegetacijski indeks NDVI pa lahko prikaže začetek zelenitve oziroma začetek pomladi (start of spring – SOS). Na lokalni ravni se fenologija cvetlic, ki proizvajajo nektar, lahko ugotavlja prek čebelje paše (honey bee nectar flow – HBNF), ki jo merimo na podlagi povečevanja teže čebeljega panja. Ta raziskava se ukvarja s povezavo med izravnanimi podatki NDVI z zapolnjenimi vrzelmi ter povečevanjem teže panjev v Sloveniji, Švici, Belgiji in na Finskem v obdobju od leta 2009 do 2012. Raziskava ni ugotovila povezave med začetnim dnem pomladi in začetnim dnem čebelje paše, je pa bilo ugotovljeno opazno razmerje (R2 = 0,73) med srednjo vrednostjo (50 % dneva) začetka pomladi glede na NDVI ter čebeljo pašo na območju Alp in listnatih gozdov srednje Evrope. To kaže, da je čebeljo pašo mogoče povezati s kontinentalnimi klimatskimi modeli MODIS ter da čebelja paša v srednji Evropi napreduje za 0,54 dneva na leto.

William Blomstedt je geograf, čebelar in pisec. Rojen je bil v Washingtonu v ZDA, šolal pa se je na Darthmouth Collegeu, kjer je diplomiral leta 2007, ter na Univerzi v Edinburgu, kjer je magistriral leta 2014. Kot čebelar in vzreditelj matic je deloval v Teksasu, Severni Dakoti, na Novi Zelandiji, Havajih, v Čilu in v Avstraliji. Je avtor prek 60 člankov, ki so bili objavljeni v ameriški reviji za čebelarstvo The American Bee Journal, naslednje leto pa bo objavil knjigo potopisov in esejev o čebelarstvu. Leta 2010 je s Fulbrightovo štipendijo prišel v Slovenijo, da bi preučeval časovna obdobja čebelje paše v 20. stoletju. Je poročen in živi v Sloveniji.

Lokacija

MAO
Pot na Fužine 2

Vstopnina

brezplačno

Informacije

Razstava Simbiocen.

izobrazevanje(at)mao.si
01/ 5484 282/80

Organizacija

Zavod Trajna
MAO