Arhitektura v živo: Mestna hranilnica

Arhitektura v živo / 27. 1. 2022 / 17:00

Arhitektura v živo: Mestna hranilnica

Arhitektura v živo / 27. 1. 2022 / 17:00

Vodi: Dr. Bogo Zupančič

Zbirno mesto: Bankarium – Muzej bančništva Slovenije, Čopova ulica 3

 

Mestna hranilnica ljubljanska je bila ustanovljena leta 1882 in je bila prva slovenska bančna ustanova. Stavba mestne hranilnice je delo sarajevskega arhitekta Josipa Vancaša. V Ljubljani je v prvem desetletju 20. stoletja zgradil tudi Ljudsko posojilnico in hotel Union na Miklošičevi cesti, ki sodita med najpomembnejše secesijske stavbe v mestu. Pročelje mestne hranilnice je preplet historičnih in secesijskih dekorativnih elementov, v srednji osi pa se zaključuje s čelom, ki ga krasi grb mesta Ljubljane. Portal v srednji osi stavbe je poudarjen z nadstreškom iz stekla in kovanega železa v obliki razprtih cvetnih listov. V notranjščini je obnovljena bančna dvorana, ki predstavlja enega redkih secesijskih ambientov v mestu. V stavbi je danes Bankarium, Muzeja bančništva Slovenije, ki je vrata odprl poleti 2021, z namenom obiskovalcem približati pomen denarja, bank in bančnih praks ter predstavlja 200-letno zgodovino bančništva na Slovenskem, od prve mestne hranilnice pa vse do digitalnih mobilnih denarnic. Prenovo je vodil Zavod za varstvo kulturne dediščine v sodelovanju z arhitekturnim birojem Triije pod vodstvom Andreja Mercine, oblikovanje razstave pa je vodila Sanja Jurca Avci, v zavodu TRANS.

 

Voden ogled je del spremljevalnega programa razstave IŠČEM STANOVANJE … Sto let organizirane stanovanjske gradnje, ki skozi predstavitve zgodovine stanovanjske gradnje pri nas izpostavlja tudi vlogo in pomen prve slovenske bančne ustanove in drugih finančnih institucij – hranilnice, kreditne zadruge in bančnih delniških družb v korelaciji s področjem zadružne gradnje, realiziranih bivanjskih idealov predvojnega in povojnega obdobja, vse do velikih sosesk iz druge polovice dvajsetega stoletja do gradnje danes.

 

Dr. Bogo Zupančič je na Univerzi v Ljubljani doktoriral leta 2000 s temo »(Stanovanjska) Arhitektura v tržnih pogojih«. Vrsto let je delal kot samostojni kulturni ustvarjalec – novinar. Pisal je o urbanih vprašanjih in objavljal članke o slovenski arhitekturi in slovenskih arhitektih in izdal vrsto knjig: Ljubljana Nebotičnik – denar in arhitektura, Arhitekt Josip Costaperaria in ljubljansko moderno meščanstvo Usode ljubljanskih stavb in ljudi, Inženirska zbornica Ljubljana 1919-44 ter Plečnikovi študenti in drugi jugoslovanski arhitekti v Le Corbusierovem ateljeju. Kot kustos v Muzeju arhitekture in oblikovanja (MAO) je pripravil več razstav. Poudariti velja razstavi Plečnikovi študenti pri Le Corbusieru (2007) in Smer B – Reforma oblikovanja (2012). Od leta 2020 je direktor MAO in je ekspert v delovni skupini  ob  vpisu Plečnikove Ljubljane na Unesco listo svetovne dediščine.

 

Prosimo vas, da nam svojo udeležbo na vodenem ogledu sporočite na izobrazevanje@mao.si.

Deli
Skip to content