Vodita: Gojko Zupan in Miloš Kosec

Zbirno mesto: parkirišče pred Psihiatrično bolnišnico Begunje, Begunje na Gorenjskem 75, 4275 Begunje na Gorenjskem

Prijave: izobrazevanje@mao.si

Nekdanji dvorec družine Lamberg v Begunjah je bil v 19. stoletju preurejen v žensko kaznilnico, ki so jo upravljale sestre Usmiljenke. Jože Plečnik je v park kaznilnice umestil dva paviljona, Jožamurko (1938) in Brezjanko (1939), ki sta služila za oddih in počitek sestram in kuratu kaznilnice. Lani so domačini odkrili temelje izvorne lokacije Plečnikove Brezjanke, ki je bila po drugi svetovni vojni prestavljena na sedanje mesto. Med vojno je bil dvorec objekt, v katerem je nemški okupator zapiral in v bližini streljal talce. Po vojni je Plečnikov učenec Edvard Ravnikar v parku dvorca in v bližnji dolini Drage, tik razvalin starega srednjeveškega gradu Kamen, umestil dve spominski ureditvi (1952-1953). Še posebej grobišče talcev v Dragi, ki je bilo pred kratkim prenovljeno, je primer Ravnikarjeve sinteze abstraktnega jezika visokega modernizma na eni in tankočutne navezave na krajino in gorenjsko vernakularno tradicijo na drugi strani.

Vodeni ogled štirih po merilu majhnih, po pomenu in subtilnosti pa izjemnih stvaritev dveh slovenskih največjih arhitektov, bo v MAO zaključil Plečnikovo leto in obenem tudi na terenu odprl letošnje, Ravnikarjevo leto.

Mag. Gojko Zupan, dipl. um. zgod., rojen 1957,  je sekretar na Direktoratu za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani, magisterij pa je zaključil na Akademiji za likovno umetnost, na Oddelku za oblikovanje (tema »Oprema urbanega prostora«). Izpopolnjeval se je pri Jeunesse Patrimoine v Versaillesu, sodeloval je na več kongresih Preserving Recent Past (Chicago, Philadelphia), Bildersturm v Berlinu, skupščini ICOMOS v Firencah  in drugje. Je avtor več knjig, med njimi Urbano pohištvo 1800-2000, Javna razsvetljava v Ljubljani (2002), napisal je več knjig o slikarju Zoranu Mušiču in je soavtor številnih splošnih priročnikov: Kočevske cerkve nekoč in danes (1993), turistični vodnik Slovenija (1995, 1996, 2002, 2003, 2006, 2009), Pokopališča in nagrobniki Kočevskih Nemcev (2001), Izgubljene Kočevske vasi I-III in Vodnika po arhitekturi 20. stoletja, od moderne do sodobne (2001). Veliko se je ukvarjal z  javnimi spomeniki. Je pisec več sto člankov s področja umetnostne zgodovine, konservatorstva in sodobne arhitekture ter oblikovanja. Med leti 2008 in 2021 je sodeloval v skupini strokovnjakov za UNESCO nominacijo Plečnikove dediščine. Člani skupine so bili lani nagrajeni s Plečnikovo medaljo.

Dr. Miloš Kosec je arhitekt in kritik, kustos za arhitekturo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, docent na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, pisec ter kolumnist. Doktoriral je iz vprašanja pasivnosti in aktivizma v sodobni arhitekturi na kolidžu Birkbeck v Londonu.