Urbanistični načrt Metlike in z njim povezanih javnih stavb je primer oblikovanja javnih prostorov, pri katerem se z novimi povezavami, kot so javno stopnišče in pohodni most, ter delno s preoblikovanjem trgov in ulic na novo zasnovane stavbe povežejo z obstoječimi in tako omogočijo boljše, lepše in bolj humano okolje za stanovalce in obiskovalce. Tovrstno oblikovanje ustroja mesta z minimalnimi in postopnimi posegi je značilnost urbanističnega delovanja arhitekta prof. Jožeta Plečnika, pri katerem je bila asistentka Gizela Šuklje, ki je risala načrte. Njena mama Gizela je bila doma iz Metlike, njen stric Ivan Golia pa metliški župan, zato domnevamo, da je prišla pobuda za urbanistični načrt Metlike s strani arhitektke Gizele Šuklje. Na načrtu vidimo novo cerkev kvadratne tlorisne zasnove na mestu cerkve sv. Miklavža. Ob novo načrtovanem stopnišču, ki je nekoliko premaknjeno glede na prvi načrt (z datumom 24. julija 1943) in ki povezuje nekdanji Trg pred posojilnico in glavno cesto (danes Cesta bratstva in enotnosti) so od zgoraj navzdol nanizani: mestno poglavarstvo, kopališče in ljudska šola. Vsi trije projekti so bolj podrobno razdelani in podpisani s Šuklje, kot tudi projekt strokovne šole, ki je lociran med gradom in cerkvijo na vzhodni strani pečine. Vsi projekti so narejeni pod velikim vplivom arhitekta Plečnika, v katerega delo in osebnost je arhitektka verovala. Projekti nove cerkve, meščanske šole, gostišča, zavetišča in zveznega mostu med državno cesto in trgom pred cerkvijo, ki so na nepodpisanem urbanističnem načrtu tudi opredeljeni, niso ohranjeni v arhivu arhitektke in verjetno tudi niso bili podrobno razčlenjeni in narisani.