Nekdanja stavba Ljudske skupščine LRS, danes zgradba Državnega zbora republike Slovenije, z zadržano monumentalnostjo, jasno in smotrno zasnovo, estetsko prefinjenostjo, obložena z odpornimi domačimi marmorji predstavlja arhitekturno delo namenjeno politični in protokolarni dejavnosti. Po končanju stavbe Ljudske skupščine konec petdesetih let 20. stoletja je stavba v šestdesetih letih, na strani glavnega vhoda, dobila osrednjo slovensko agoro – Trg revolucije, kar je pomen stavbe še dodatno poudarilo.
Glavni vstop v Skupščino je neposreden, demokratičen, kar s Šubičeve ulice, ne da bi morali premagati kakšno oviro, ta se pojavi šele v notranjščini. Vstopanje vodi preko monumentalnega portala, delo Zdenka Kalina in Karla Putriha, in preko stopnišča v preddverje, iz katerega vodijo tri smeri: naravnost skozi avlo v malo dvorano ter levo in desno po stopnišču v drugo nadstropje, kjer je osrednja velika dvorana, pred njo pa preddverje s freskami slikarja Slavka Pengova. Risba prikazuje južno, glavno fasado, ki se odpira proti trgu in ima tridelno in simetrično zasnovo. Na s kamnom obloženo osnovo je umeščen štirinadstropni kamniti okvir z vencem.