Priprava nominacijskega dosjeja izbranih Plečnikovih stavbnih in urbanističnih del v Ljubljani za vpis na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine je v sklepni fazi.
Nominacija obsega šest sestavnih delov, vodno os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi, od Trnovskega pristana do Zapornice), kopensko os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda), ureditev arheološkega parka (Rimski zid), kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale – vrt vseh svetih) ter cerkvi v ruralnem (c. sv. Mihaela) in delavskem predmestju (c. sv. Frančiška Asiškega). Središče nominacije je predstavitev in utemeljitev t.im. izjemne univerzalne vrednosti Plečnikovih del.
Nominacija, ki je nastala s pomočjo delovne skupine, ki jo je imenovalo Ministrstvo za kulturo in v koordinaciji Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, vključuje spomeniško območje, ki je nastalo v strnjenem obdobju med obema svetovnimi vojnama kot rezultat dela arhitekta Jožeta Plečnika. Arhitekt je pri svojih zasnovah izhajal iz že grajenega mesta ter ga, upoštevajoč njegove kvalitete, topografske danosti prostora in arhitekturne dosežke preteklih dob, povezal in nadgradil v prepoznavno celoto, ki jo danes imenujemo tudi “Plečnikova Ljubljana”.
Šest sestavnih delov serije obsega vodno os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi, od Trnovskega pristana do Zapornice), kopensko os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda), ureditev arheološkega parka (Rimski zid), kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale – vrt vseh svetih) ter cerkvi v ruralnem (sv. Mihaela) in delavskem predmestju (sv. Frančiška Asiškega). Vse zaznamuje prepoznaven arhitekturni jezik, odkrivanje konteksta mesta, raznolikost pomenov in funkcij, ekonomičnost posegov ter predvsem ustvarjanje po meri človeka. Gre za samostojno nominacijo Slovenije. Slovenija in Češka sta se tako soglasno odločili po strokovnih konsultacijah z Mednarodnim združenjem za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS) glede priprav najustreznejše, strokovno utemeljene nominacije, ki bi imela tudi največ možnosti za uspeh.
Nominacijski dosje temelji na smernicah za implementacijo UNESCO Konvencije o svetovni dediščini iz 1972, ki natančno določajo obliko dosjeja in predpisane dokumentacije, vnaprej določene kriterije za vpis, postopke in časovnico. Rok za oddajo dosjeja je 31. 1. 2020, s čimer je nominacija uradno sprejeta in vključena v evalvacijski ciklus 2020-2021. Vlada RS je nominacijski dosje potrdila na današnji seji vlade, pooblastila ministra za kulturo mag. Zorana Pozniča za podpis v imenu RS in naložila Ministrstvu za zunanje zadeve njegovo oddajo Centru za svetovno dediščino do 31. januarja.
Foto: Matevž Paternoster