DOGAJANJE JE ZA JAVNI PROSTOR BISTVENO
Dva projekta iz Slovenije – Krater in Kiosk Outsider – sta se uvrstila v ožji izbor 20 del za letošnjo Evropsko nagrado za urbani javni prostor, Public Space.
Žirija (predsednica: Teresa Galí-Izard, člani : Andreas Ruby, Eleni Myrivili, Hans Ibelings, Paloma Strelitz in Špela Videčnik) je med skupno 326 prijavljenimi deli izbrala 25 del in med njimi 5 finalistov, ki se bodo uvrstili v drugi krog. Slovenska projekta Krater in Kiosk Outsider sta se uvrstila v ožji izbor 20 del.
Nagrado Public Space podeljuje CCCB (Centre de Cultura Contemporània de Barcelona), umetniško središče za raziskovanje mest in urbane kulture, ki je bilo ustanovljeno z namenom prepoznavanja in ozaveščanja vseh vrst arhitekturnih in oblikovalskih del za gradnjo, obnovo in preoblikovanje javnih prostorov v evropskih mestih. V Svetovalnem odboru CCCB je tudi Muzej za arhitekturo in oblikovanje – MAO, ki ga zastopa direktor dr. Bogo Zupančič.
Novo življenje gradbene jame
Krater je začasni produkcijski prostor, ki je vzniknil iz opuščenega, kraterju podobnega gradbišča v bližini mestnega jedra Ljubljane, ki ga soustvarjajo Prostorož, Trajna, Društvo za permakulturo Slovenije, Agrodivizija, Abandoned Plants Sanctuary, Rok Oblak in John Buscarino. Deluje kot prototip mehanizma za regeneriranje zemeljskega površja, ki na ruševinah urbanih ekosistemov oblikuje nove svetove. Mobilne proizvodne postaje – delavnica za izdelavo papirja, lesna delavnica in mikro laboratorij – so postavljene z željo, da bi pomagale ustvariti dialog z osiromašeno skorjo zemlje, preraščeno z invazivnimi in drugimi divjimi rastlinami.
Zala Velkavrh iz skupine Prostorož: »Uvrstitev našega projekta v ožji izbor pomeni, da je stroka tudi na evropski ravni prepoznala, da delamo dobro in da je spontanost v mestih treba negovati in spodbujati kot del urbanega prostora. Krater na nek način pomeni motnjo v urbanem tkivu, saj gre za gradbeno jamo. Zastalo gradbišče je spontano zasedla narava, kar temu prostoru daje unikatno vrednost, naša intervencija pa se tej situaciji prilagaja in jo spoštuje.«
Oživljeni Plečnikov Kiosk
Kiosk Outsider je Plečnikov kiosk, ki so ga lansko leto oživili pri arhitekturni reviji Outsider. Arhitekt Jože Plečnik je v Ljubljani v tridesetih letih 20. stoletja zasnoval tri kioske, ulične prodajalne časopisov in cigaret, saj je bil sam strasten kadilec. Z leti je kiosk prenehal delovati, obrasla ga je divja trta, služil pa je tudi kot plakatni steber za oglase. Pozabljeni kiosk je pred leti odkrila Darja Pergovnik, konzervatorka Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije in na njeno pobudo je bil skrbno obnovljen. Nato je spet 13 let sameval, vse dokler niso spomladi leta 2021 za njegovo oživitev poskrbeli ustvarjalci arhitekturne revije Outsider. Postal je generator kulture in arhitekture v mestu.
Matevž Granda, urednik revije Outsider: »Uvrstitev v izbor nam predstavlja potrditev, da delamo nekaj, kar je relevantno v evropskem merilu. Če pogledate 326 prijavljenih projektov, so vsi vrhunsko oblikovani javni prostori, in tudi v Sloveniji je bilo v zadnjih letih urejenih veliko starih mestnih jeder in trgov. Temu je namenjenega tudi precej evropskega denarja. A izkaže se, da je veliko težje ustvariti življenje na trgu, kot pa ga lepo prenoviti in oblikovati. A za javni prostor je bistveno prav dogajanje. Javni prostori so pomembni zaradi naključnih srečanj, naključnih izmenjav idej, katerih rezultati so lahko povsem nepredvidljivi. Tvorijo družbene vezi in predvsem generirajo nove ideje. Iz te perspektive razumemo našo uvrstitev tudi kot premik od dosedanjega razumevanja urejanja javnih prostorov, ki se je osredotočal predvsem na formo, k revitalizaciji javnega prostora z vsebino. In vsebina je tista, ki povabi ljudi. Naš projekt oživitve Plečnikov trafike je, kar se prostorske intervencije tiče, minimalen. Bistvo projekta je, da smo razpoznali potencial prostora, ki je tam že bil in ga aktivirali s programom.«
