Medtem ko Gaza ostaja v primežu hude humanitarne krize in obsežnega uničenja kulturne in naravne dediščine, se na Zahodnem bregu širijo nezakonite naselbine in povečuje nasilje nad Palestinci. Z rušenjem sosesk, uničevanjem podeželja, javne infrastrukture in dediščine izginjajo tamkajšnje skupnosti, njihov zgodovinski spomin in tradicije, ki so se oblikovale skozi stoletja.

V mednarodni javnosti se odpirajo vse glasnejše razprave o prihodnosti in obnovi Gaze, pri čemer nekatere ideje, kot sta preoblikovanje Gaze v turistično kuliso ali luksuzno območje, ne upoštevajo potreb in pravic lokalnega prebivalstva ter ogrožajo možnosti za trajnostno in pravično obnovo, ki izhaja iz praks in sodelovanja lokalnih skupnosti.

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje bo v sodelovanju z Gibanjem za pravice Palestincev in Fakulteto za humanistične študije UP potekal pogovor s palestinsko-britanskim arhitektom Antoinom Raffoulom. V pogovoru se bomo osredotočili na vprašanje prihodnosti Gaze, na vlogo prostora, arhitekture in dediščine v času vojne in po njej, vlogo mednarodnih institucij, ter potrebo po njihovem aktivnejšem vključevanju v zaščito in obnovo. Ob tem Raffoul izpostavlja, da morajo procesi obnove upoštevati lokalno skupnost in njeno razumevanje prostora, zgodovine kot tudi ambicij za prihodnost.

Izhodišče pogovora bo Raffoulova vizija za obnovo Gaze, ki temelji na razumevanju Palestine kot prostora vseh, ki želijo živeti v miru, ter na njegovem večdesetletnem prizadevanju za obnovo vasi Lifta, zahodno od Jerulzalema. Lifta, ki ji še vedno grozi uničenje, je bila tudi s pomočjo izraelskih arhitekturnih organizacij leta 2015 uvrščena na poskusni seznam Unesca, leta 2018 pa na seznam organizacije World Monuments Fund. Na dogodku bomo predvajali kratek animirani film Antoina Raffoula, ki prikazuje Lifto pred letom 1948, ter z uporabo sodobnih tehnologij vizualizira življenje v vasi, kakršno bi lahko bilo.

S pogovorom želimo odpreti razmislek o tem, kako lahko obnova Gaze preseže zgolj tehnično rekonstrukcijo ter postane proces, ki upošteva družbene, kulturne in zgodovinske razsežnosti prostora.

Pogovor bo povezovala doc. dr. Neža Čebron Lipovec, Fakulteta za humanistične študije UP.

Dogodek je odprt za vse, vabljeni k poslušanju ter sodelovanju v razpravi.

* Program je akreditiran pri ZAPS z 1 kreditno točko iz sklopa B (Teorija in referenčna praksa).

Dogodek je del programa Svobodna Palestina, serije dogodkov, ki jih ob obletnici nakbe pripravlja zavod Divja misel s partnerji.

 —

Antoine Raffoul je palestinsko-britanski arhitekt, rojen 1941 v Nazaretu. Leta 1948 so ga sionisti skupaj z desetimi družinskimi člani pregnali iz doma v Haifi. Družina se je začasno naselila v Libanonu, od koder se nikoli več niso vrnili, njihov dom v Haifi pa je bil v začetku sedemdesetih let porušen.

Diplomiral je iz arhitekture na Univerzi Illinois v ZDA (1968), nato pa svojo kariero začel v New Yorku v biroju Victor Gruen Associates pod mentorstvom Césarja Pellija. Leta 1971 se je preselil v London, kjer je deloval v biroju Ahrends, Burton and Koralek, kasneje pa ustanovil lastno arhitekturno prakso, ki jo je vodil več kot 28 let. V tem času je sprožil kampanjo proti »arhitekturi izbrisa« v Palestini ter pozival, k izključitvi arhitektov, ki sodelujejo pri načrtovanju in gradnji nezakonitih judovskih naselbin, iz strokovnih združenj. Je pooblaščeni član Kraljevega inštituta britanskih arhitektov (RIBA) ter član organizacij ICOMOS, CIAV in Kraljevega geografskega društva.

V svojem delu združuje arhitekturo, raziskovanje vernakularnih tradicij in politični angažma. Posebej se posveča vprašanjem kulturne dediščine, pravice do vrnitve ter t. i. »arhitekture izbrisa« v Palestini. Leta 2007 je začel s prizadevanji za ohranitev zapuščene vasi Lifta pri Jeruzalemu, ki je bila pozneje uvrščena na Unescov poskusni seznam in seznam World Monuments Fund. Je tudi ustanovitelj platforme 1948 Lest We Forget ter soustanovitelj mednarodnega natečaja za obnovo porušenih palestinskih vasi.

Aktivno sodeluje pri aktualnih pobudah za obnovo Gaze, kjer zagovarja pristope, ki temeljijo na upoštevanju lokalne skupnosti in pravični prostorski ureditvi. Predava in objavlja na področju arhitekture, politike in kulturne dediščine, trenutno pa pripravlja knjigo o svojih potovanjih po Andaluziji, Maroku in alžirski Sahari.