10. junija praznujemo Svetovni dan dediščine Art Nouveau, umetnostnega gibanja, ki je nastalo na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Za Art Nouveau oz. t.i. novo umetnost je bilo značilno, da je združevala različne umetnostne zvrsti. Razvijala se je s skupnimi izhodišči, a v lokalnih različicah širom sveta, ki so bile tudi različno poimenovane. Pri nas se je za oznako te smeri predvsem v arhitekturi uveljavilo ime secesija. V MAO bomo dan obeležili z vodenim sprehodom po prostorih, ki so bili značilni za to obdobje, po ljubljanskih kavarnah okoli leta 1900. Prav v pojavu in razvoju kavarn lahko namreč razberemo družbene spremembe tistega časa – vedno številčnejši srednji razred, porast zasebnega prostega časa in demokratizacijo javnega prostora. Druženje v kavarnah je bilo ključni element družabnega življenja v mestu. V kavarniškem ozračju se je odvijala živahna kulturna scena, v njih so delovala in se prek njih reprezentirala različna društva, poleg tega so interierji novih kavarniških prostorov sledili zadnjim modnim trendom arhitekture in oblikovanja.

Na sprehodu se bomo ustavili pri izbranih ljubljanskih kavarnah, ki so nastale okoli leta 1900 in ki so bile za živahno družabno življenje v mestu izredno pomembne. Večine od njih, kot so Narodna kavarna, kavarna Valvasor in Mayer, danes več ni. Opozorili bomo na njihove lokacije, omenili bomo tudi pravkar prenovljeno Švicarijo z letnim vrtom, sprehod pa bomo zaključili z edino kavarno, ki deluje neprekinjeno od svoje ustanovitve dalje, kavarno Hotela Union.

Sprehod izvajamo v okviru programa Arhitektura v živo, kot predstavitev raziskav, ki so jih opravile študentke 1. letnika magistrskega študija na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani pod mentorstvom asist. dr. Martine Malešič. Vodstvo bodo vodile Tina Berk, Lea Cotič, Tia Čiček, Kristina Ferk, Silvija Gregorčič, Anja Guid, Amadea Kovič, Tamara Mateša, Eva Simonič, Saša Žafran in Ines Žganec.

Vstopnina

Prijave so zaključene!

Informacije

izobrazevanje(at)mao.si

01/ 5484 280

Organizacija

Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani
MAO