Boštjan Hafner je od leta 1967 ustvarjal kot samostojni arhitekt, oblikovalec in umetnik, doma in v tujini. Med njegova dela sodi tudi oblikovanje jugoslovanskih paviljonov na osmih mednarodnih velesejmih v Evropi, za barcelonskega je prejel drugo nagrado. Od leta 1981 do 1995 je bilo posebno uspešno področje njegovega dela oblikovanje interierjev pri številnih projektih za protokol, vlado in za večja podjetja, kot so bila Ljubljanska banka, Iskra in Lek. Leta 1985 je imel samostojno razstavo v Razstavišču Arkade in bil nominiran za Prešernovo nagrado.
Rodil se je 15. aprila 1931, očetu Josipu in mami Mari. Svoja prva leta je preživljal v domači hiši na Taboru v Ljubljani, poletne mesece pa pogosto v rojstnem kraju svoje mame pri sorodnikih v Želimljah.. V mladosti je zaradi težav z zdravjem postal aktiven plavalec, dosegal je vrhunske rezultate, leta 1949 je bil mladinski državni prvak Jugoslavije na 1000 metrov prosto, leta 1952 pa članski državni prvak na 100 metrov prosto.
Sicer navdušen športnik si je za študij izbral umetnostno zgodovino, a ga je po drugem letniku še bolj pritegnila arhitektura, ki se ji je povsem posvetil. Študij arhitekture je zaključil v seminarju pri profesorju Ravnikarju, s katerim sta kasneje tudi poklicno sodelovala in bila prijatelja tudi v zasebnem življenju. Oba sta občudovala arhitekturo in umetnost italijanskih mest, ki sta jih v želji po novem navdihu pogosto rada skupaj obiskovala. Hafner je kratek čas delal v arhitekturnem biroju v Münchnu v Nemčiji, vendar se je že po dveh letih odločil, da se vrne k družini v domovino, ki jo je močno pogrešal. Po vrnitvi iz Nemčije je nekaj let uspešno deloval v tovarni Jelovica, kjer sta z arhitektom Markom Deuom ustvarila tipski projekt za montažno hišo, kar je bila v tistem času velika novost, z arhitektom Jožetom Dobrinom pa sta skupaj projektirala otroški vrtec v Polju pri Ljubljani.
Poleg vrste samostojnih in sistemskih arhitekturnih in oblikovalskih ureditev, ki jih je načrtoval sam ali v sodelovanju s kolegi, je Hafner zaslužen za številne ureditve ali preureditve interierjev v stanovanjskih in poslovnih stavbah ter protokolarnih objektih. Med slednjimi je cela vrsta najvišjih državnih in vladnih objektov za katere je Hafner načrtoval notranjo opremo in interier, kot so Vila Bled (1985), Vladna palača Ljubljana (1981 – 2002), Predsedstvo Slovenije (1994 – 1995), Vila Podrožnik, Protokolarni objekt Izvršnega sveta SRS v Beogradu in Ljubljani (1981), notranja oprema premičnega /začasnega objekta predstavljenega v Karađorđevu (1979) itd.
Med poslovnimi stavbami med njegova dela sodijo notranja oprema podjetja Lek na Verovškovi v Ljubljani z vhodno avlo in galerijo, oprema notranjih prostorov stolpnice TR3 (tedanje Iskre) na Trgu republike v Ljubljani, ki jo je oblikoval v sodelovanju z arhitektom stolpnice, s profesorjem Edvardom Ravnikarjem, pa številni interierji tedanje Ljubljanske banke drugod po državi – v Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Beogradu, Sarajevu …. Oblikoval je tudi številne reprezentančne razstavne in sejemske prostore. Med najbolj imenitne sodi oblikovanje jugoslovanskih paviljonov na mednarodnih velesejmih v Celovcu (1966), Barceloni (1968), Bruslju (1969), Hannovru(1970 in 1972), Kölnu (1970) in Münchnu (1970).
Ves čas svojega delovanja kot samostojni arhitekt je ustvarjal tudi projekte za enodružinske in počitniške hiše v Ljubljani in njeni okolici, na Gorenjskem in v Opatiji, vse od zunanje zasnove stavbe do slehernega detajla notranje opreme. Med posebej ljubimi mu je bila družinska počitniška hiša na Bledu, v kateri še danes uživa njegova družina.
