MATIJA MURKO 1940 – 2018
MATIJA MURKO 1940 – 2018
Zaposlene v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje je dosegla vest, da je letošnjega maja sklenil svojo življenjsko pot naš nekdanji muzejski kolega Matija Murko, prvi ravnatelj Arhitekturnega muzeja Ljubljana in prvi kustos za industrijsko oblikovanje v Sloveniji.
Študij umetnostne zgodovine je zaključil na Univerzi v Ljubljani, na Oddelku za umetnostno zgodovino pri prof. dr. Nacetu Šumiju. Še pred diplomo je začel svojo poklicno pot kot konservator na slovenski obali in iz gradiva, ki ga je preučeval izdelal diplomsko delo z naslovom Palača in patricijska hiša v Kopru od romanike do baroka, ki jo je leta 1972 objavil v Zborniku za umetnostno zgodovino. Po vrnitvi v Ljubljano se je nekaj časa ukvarjal z novinarstvom. V začetku sedemdesetih let se je zaposlil v podjetju Ambient, kjer je bil zadolžen za prirejanje razstav s področja oblikovanja. V ta čas sodijo tudi napori za ponovno oživitev skoraj propadlega mednarodnega Bienala industrijskega oblikovanja, ki sta ga izpeljala skupaj z urednikom revije Sinteza dr. Stanetom Bernikom. Matija Murko je tedaj za kratek čas prevzel funkcijo sekretarja BIO.
Prelomno leto v njegovi strokovni karieri je bilo leto 1972, ko je bil imenovan za ravnatelja novo ustanovljenega Arhitekturnega muzeja Ljubljana s sedežem v Plečnikovi hiši v Ljubljani. Muzeju se je v istem letu kot posebna enota pridružil tudi sekretariat BIO. Pomemben doprinos kolega Murka v prvih letih vodenja muzeja je njegovo strokovno delovanje na področju razstavne dejavnosti arhitekturne in oblikovalske stroke, oživitev mednarodnih povezav in utrditev BIO kot pomembnega dejavnika v mednarodnem okolju. Hkrati je s poglobljenim pisanjem o arhitekturi, industrijskem in grafičnem oblikovanju ter fotografiji pomaknil omenjene stroke v območje družbeno in nacionalno pomembnih kulturnih dejavnosti.
Proti koncu sedemdesetih let je delo v AML začasno prekinil s selitvijo v tujino, po vrnitvi pa je delo v muzeju nadaljeval kot kustos za industrijsko oblikovanje, prav do upokojitve. V svoji poklicni karieri je zasnoval vrsto razstav o pomembnih slovenskih oblikovalcih, Marku Turku, Marijanu Gnamušu, Marjanu Žitniku in drugih. Bil je pomemben sodelavec revije za likovno kulturo Sinteza, v kateri je objavljal pronicljive kritiške prispevke o slovenski novejši arhitekturi, industrijskem oblikovanju in še zlasti o fotografiji. Imel je neverjetno izostren, nezmotljiv, nepodkupljiv kritiški pogled na oblikovalsko produkcijo. Pri vsem tem pa je ostal kar pretirano skromen, nikoli ni silil v ospredje, niti z deli, pri katerih se je izkazal za izjemnega ustvarjalca – v fotografiji in prav posebno v podvodni fotografiji.
S smrtjo spoštovanega kolega Matija Murka je odšel od nas človek, ki je med prvimi vodil muzejsko ustanovo posvečeno arhitekturi, oblikovanju in fotografiji v tem delu Evrope. Globoko se je zavedal njenega poslanstva ter hkrati potrebe po znanstvenem preučevanju, strokovnem predstavljanju in nujnemu kritiškemu vrednotenju dosežkov omenjenih strok. Tem temeljnim vodilom se zavezuje tudi njen legitimni naslednik, nacionalni Muzej za arhitekturo in oblikovanje.
Oskar Karel Dolenc, Čoln, Cerkniško jezero, 2004, digit. foto., brizg. tisk