Skupinski ogledi

Informacije in prijave: T 01 548 42 82 E izobrazevanje@mao.si

Vodeni ogled razstav

Vodeni ogledi aktualnih razstav so priložnost, da vodstva prilagodimo znanju, zanimanju, starosti in drugim željam posamezne skupine. Potopite se v svet arhitekture, oblikovanja in fotografije ter spoznajte bogato dediščino kot tudi sodobno produkcijo domačih ter tujih arhitektov, oblikovalcev in fotografov.

 

Voden ogled razstave Marjan Šorli in udomačena arhitektura

Nedelja v MAO / naslednji dogodek: 3. 12. 2025 / 13:23

Razstava Marjan Šorli in udomačena arhitektura je prva v novi seriji razstav Predogled, ki zbirko MAO z inovativnim pristopom odpirajo in predstavljajo javnosti. V letošnjem letu, ravno v septembru, obeležujemo 110-letnico rojstva in 50-letnico smrti arhitekta Marjana Šorlija (1915–1975), projektanta, pisca, misleca, predavatelja, izjemnega avtorja, ki ga je zgodovina arhitekture do sedaj najpogosteje obšla. Razstava se posveča raziskovanju arhitektovega dela, vendar ne v klasični zaprti kurirani obliki, temveč kot odprt komentar raznolikega gradiva, ki ga je muzej ravnokar pridobil v svojo zbirko.   Po razstavi vas bodo popeljali:   9. 11. – Andraž Keršič (ob 11 h) 23. 11. – Martina Malešič in Andraž Keršič (ob 11 h) 3. 12. – Katarina Metelko (ob 17 h) 7. 12. – Katarina Metelko (ob 11 h)   Svoje najmlajše lahko v času vodenega ogleda prepustite muzejskim animatorkam na ustvarjalnih delavnicah:    9. ...

Razstava Marjan Šorli in udomačena arhitektura je prva v novi seriji razstav Predogled, ki zbirko MAO z inovativnim pristopom odpirajo in predstavljajo javnosti. V letošnjem letu, ravno v septembru, obeležujemo 110-letnico rojstva in 50-letnico smrti arhitekta Marjana Šorlija (1915–1975), projektanta, pisca, misleca, predavatelja, izjemnega avtorja, ki ga je zgodovina arhitekture do sedaj najpogosteje obšla. Razstava se posveča raziskovanju arhitektovega dela, vendar ne v klasični zaprti kurirani obliki, temveč kot odprt komentar raznolikega gradiva, ki ga je muzej ravnokar pridobil v svojo zbirko.

 

Po razstavi vas bodo popeljali:

 

9. 11. – Andraž Keršič (ob 11 h)

23. 11. – Martina Malešič in Andraž Keršič (ob 11 h)

3. 12. – Katarina Metelko (ob 17 h)

7. 12. – Katarina Metelko (ob 11 h)

 

Svoje najmlajše lahko v času vodenega ogleda prepustite muzejskim animatorkam na ustvarjalnih delavnicah: 

 

9. 11. – Hiša, blok, nebotičnik (ob 11 h)

23. 11. – Plečnik in Šorli Prešernu (ob 11 h)

3. 12. – MiniMAO igralnica (15–18 h)

 

Deli

Razstava Marjan Šorli in udomačena arhitektura je prva v novi seriji razstav Predogled, ki zbirko MAO z inovativnim pristopom odpirajo in predstavljajo javnosti. V letošnjem letu, ravno v septembru, obeležujemo 110-letnico rojstva in 50-letnico smrti arhitekta Marjana Šorlija (1915–1975), projektanta, pisca, misleca, predavatelja, izjemnega avtorja, ki ga je zgodovina arhitekture do sedaj najpogosteje obšla. Razstava se posveča raziskovanju arhitektovega dela, vendar ne v klasični zaprti kurirani obliki, temveč kot odprt komentar raznolikega gradiva, ki ga je muzej ravnokar pridobil v svojo zbirko.

 

Po razstavi vas bodo popeljali:

 

9. 11. – Andraž Keršič (ob 11 h)

23. 11. – Martina Malešič in Andraž Keršič (ob 11 h)

3. 12. – Katarina Metelko (ob 17 h)

7. 12. – Katarina Metelko (ob 11 h)

 

Svoje najmlajše lahko v času vodenega ogleda prepustite muzejskim animatorkam na ustvarjalnih delavnicah: 

 

9. 11. – Hiša, blok, nebotičnik (ob 11 h)

23. 11. – Plečnik in Šorli Prešernu (ob 11 h)

3. 12. – MiniMAO igralnica (15–18 h)

 

Deli

Ustvarjalna delavnica: Barok v malem, zgradimo uršulinsko cerkev

Nedelja v MAO / 7. 12. 2025 / 11:00

V grajski kapeli si bomo ogledali razstavo »Naše lepo stoletje« – Uršulinska cerkev in modernizem ter se podali na časovno popotovanje v obdobje baroka. Na delavnici se bomo pobliže seznanili z najlepšimi baročnimi stavbami v Ljubljani in iskali odgovore na vprašanja, kako so gradili v času baroka, zakaj so stavbe videti tako razkošne in pročelja razgibana ter okrašena, kje se nahaja Robbov vodnjak, kje stoji original in kje kopija. Ugotavljali bomo, kako in na kakšen način so se kasnejši arhitekti zgledovali po starih mojstrih in s spoštovanjem do njih gradili naše mesto, kot ga poznamo danes. V drugem delu delavnice se bomo nato preizkusili še v gradnji baročne cerkve, ki jo poznamo pod imenom uršulinska cerkev.   Delavnica je namenjena otrokom med 5. in 12. letom.   V času delavnice, se lahko spremljevalci podate na voden ogled razstave Marjan Šorli in udomačena arhitektura. Prijave: izobrazevanje@mao.si

V grajski kapeli si bomo ogledali razstavo »Naše lepo stoletje« – Uršulinska cerkev in modernizem ter se podali na časovno popotovanje v obdobje baroka. Na delavnici se bomo pobliže seznanili z najlepšimi baročnimi stavbami v Ljubljani in iskali odgovore na vprašanja, kako so gradili v času baroka, zakaj so stavbe videti tako razkošne in pročelja razgibana ter okrašena, kje se nahaja Robbov vodnjak, kje stoji original in kje kopija. Ugotavljali bomo, kako in na kakšen način so se kasnejši arhitekti zgledovali po starih mojstrih in s spoštovanjem do njih gradili naše mesto, kot ga poznamo danes. V drugem delu delavnice se bomo nato preizkusili še v gradnji baročne cerkve, ki jo poznamo pod imenom uršulinska cerkev.

 

Delavnica je namenjena otrokom med 5. in 12. letom.

 

V času delavnice, se lahko spremljevalci podate na voden ogled razstave Marjan Šorli in udomačena arhitektura.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

Deli

V grajski kapeli si bomo ogledali razstavo »Naše lepo stoletje« – Uršulinska cerkev in modernizem ter se podali na časovno popotovanje v obdobje baroka. Na delavnici se bomo pobliže seznanili z najlepšimi baročnimi stavbami v Ljubljani in iskali odgovore na vprašanja, kako so gradili v času baroka, zakaj so stavbe videti tako razkošne in pročelja razgibana ter okrašena, kje se nahaja Robbov vodnjak, kje stoji original in kje kopija. Ugotavljali bomo, kako in na kakšen način so se kasnejši arhitekti zgledovali po starih mojstrih in s spoštovanjem do njih gradili naše mesto, kot ga poznamo danes. V drugem delu delavnice se bomo nato preizkusili še v gradnji baročne cerkve, ki jo poznamo pod imenom uršulinska cerkev.

 

Delavnica je namenjena otrokom med 5. in 12. letom.

 

V času delavnice, se lahko spremljevalci podate na voden ogled razstave Marjan Šorli in udomačena arhitektura.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

Deli

Pop–up voščilnice: Drevesa

Nedelja v MAO / 21. 12. 2025 / 11:00

Ustvarjalnica spremlja razstavo Je narava moderna?, ki raziskuje ideje modernizma in kaj nam lahko povedo danes. Razstava se sprašuje, kako nam lahko modernizem s svojimi jasnimi oblikami, praktičnostjo in povezovanjem umetnosti z vsakdanjim življenjem pomaga razmišljati o okoljskih in družbenih težavah, s katerimi se srečujemo danes.   Na razstavi si bomo ogledali načrte in skice arhitektov. Posebno pozornost bomo namenili drevesom, ki so jih arhitekti risali na različne načine. Izdelali bomo arhitekturne novoletne voščilnice ter jih opremili s skicami dreves, ki se dvigajo in prepogibajo. V tehniki kolaža pa bomo izdelali še mini okraske in poustvarili praznično vzdušje.   Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom. Prijave: izobrazevanje@mao.si   V času ustvarjalne delavnice se lahko spremljevalci otrok pridružite vodenemu ogledu razstave Je narava moderna?. Po razstavi bosta vodili kustosinji Cvetka Požar in Maja Vardjan.

Ustvarjalnica spremlja razstavo Je narava moderna?, ki raziskuje ideje modernizma in kaj nam lahko povedo danes. Razstava se sprašuje, kako nam lahko modernizem s svojimi jasnimi oblikami, praktičnostjo in povezovanjem umetnosti z vsakdanjim življenjem pomaga razmišljati o okoljskih in družbenih težavah, s katerimi se srečujemo danes.

 

Na razstavi si bomo ogledali načrte in skice arhitektov. Posebno pozornost bomo namenili drevesom, ki so jih arhitekti risali na različne načine. Izdelali bomo arhitekturne novoletne voščilnice ter jih opremili s skicami dreves, ki se dvigajo in prepogibajo.

V tehniki kolaža pa bomo izdelali še mini okraske in poustvarili praznično vzdušje.

 

Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

 

V času ustvarjalne delavnice se lahko spremljevalci otrok pridružite vodenemu ogledu razstave Je narava moderna?. Po razstavi bosta vodili kustosinji Cvetka Požar in Maja Vardjan.

Deli

Ustvarjalnica spremlja razstavo Je narava moderna?, ki raziskuje ideje modernizma in kaj nam lahko povedo danes. Razstava se sprašuje, kako nam lahko modernizem s svojimi jasnimi oblikami, praktičnostjo in povezovanjem umetnosti z vsakdanjim življenjem pomaga razmišljati o okoljskih in družbenih težavah, s katerimi se srečujemo danes.

 

Na razstavi si bomo ogledali načrte in skice arhitektov. Posebno pozornost bomo namenili drevesom, ki so jih arhitekti risali na različne načine. Izdelali bomo arhitekturne novoletne voščilnice ter jih opremili s skicami dreves, ki se dvigajo in prepogibajo.

V tehniki kolaža pa bomo izdelali še mini okraske in poustvarili praznično vzdušje.

 

Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.

Prijave: izobrazevanje@mao.si

 

V času ustvarjalne delavnice se lahko spremljevalci otrok pridružite vodenemu ogledu razstave Je narava moderna?. Po razstavi bosta vodili kustosinji Cvetka Požar in Maja Vardjan.

Deli

Arhitektura v živo

Arhitektura v živo so arhitekturni objekti in situ. Izbirate lahko med raznovrstnimi tematskimi potepi po zapuščini znamenitih arhitektov ter prelomnih zgodovinskih obdobjih, ki so pomembno zaznamovala osrednje mesto. Sprehodi po središču Ljubljane tako ponujajo vpogled v delo Jožeta Plečnika, enega najpomembnejših slovenskih arhitektov, občudujete lahko svobodni in lahkotni slog secesijskih stavb, iz preloma 19. in 20. stoletja ali pa moderno Ljubljano, ki so jo gradili arhitekti Edvard Ravnikar, Edo Mihevc, Milan Mihelič in Vinko Glanz ter njihovi sodelavci. Rečni ogled mesta z ladjico ponuja popolnoma novo perspektivo mesta – po Plečnikovi vodni osi, mimo prenovljenih ljubljanskih nabrežija, ki so prejela Evropsko nagrado za urbani javni prostor – pod mostovi Ljubljanice, se namreč obiskovalcu mesto odkrije v popolnoma drugačni podobi. Na pohajkovanju skozi mesto se nam pogosto pridružijo tudi avtorji – arhitekti, oblikovalci, urbanisti in drugi strokovnjaki –, ki so sodelovali pri snovanju in nastajanju predstavljenih projektov.

 

Arhitektura v živo: Marjan Šorli, arhitekt modernega Kranja

Arhitektura v živo / 2. 12. 2025 / 17:00

Vabimo vas na voden ogled Arhitektura v živo v Kranju, kjer bomo skozi izbrane prostorske poudarke odkrivali izjemen opus arhitekta Marjana Šorlija, enega ključnih snovalcev modernega povojnega Kranja.   Ogled je brezplačen, prijave zbiramo na: izobrazevanje@mao.si   Marjan Šorli (1915–1975), rojen na Rupi pri Kranju, je eden ključnih arhitektov povojnega slovenskega modernizma in ustvarjalec, ki je kot arhitekt v Projektivnem podjetju Kranj ter kot mestni arhitekt (1957–1959) sooblikoval razvoj mesta v času njegove najintenzivnejše rasti.   Šorli je bil izjemno raznolik ustvarjalec – urbanist, arhitekt in načrtovalec javnega prostora. V okviru Ministrstva za gradnje je soavtorsko pripravljal regulacijske načrte številnih slovenskih krajev, njegova najbolj celovita urbanistična naloga pa je bila generalni ureditveni načrt Kranja iz leta 1949. Z njim je začrtal sodobno mestno strukturo, nove soseske Zlato polje, Planina in Huje ter idejo »zelenega ...

Vabimo vas na voden ogled Arhitektura v živo v Kranju, kjer bomo skozi izbrane prostorske poudarke odkrivali izjemen opus arhitekta Marjana Šorlija, enega ključnih snovalcev modernega povojnega Kranja.

 

Ogled je brezplačen, prijave zbiramo na: izobrazevanje@mao.si

 

Marjan Šorli (1915–1975), rojen na Rupi pri Kranju, je eden ključnih arhitektov povojnega slovenskega modernizma in ustvarjalec, ki je kot arhitekt v Projektivnem podjetju Kranj ter kot mestni arhitekt (1957–1959) sooblikoval razvoj mesta v času njegove najintenzivnejše rasti.

 

Šorli je bil izjemno raznolik ustvarjalec – urbanist, arhitekt in načrtovalec javnega prostora. V okviru Ministrstva za gradnje je soavtorsko pripravljal regulacijske načrte številnih slovenskih krajev, njegova najbolj celovita urbanistična naloga pa je bila generalni ureditveni načrt Kranja iz leta 1949. Z njim je začrtal sodobno mestno strukturo, nove soseske Zlato polje, Planina in Huje ter idejo »zelenega sistema«, ki je Kranj povezoval preko kanjona Kokre, Savskega otoka in zelenih pasov med stanovanjskimi območji.

Med njegovimi najbolj prepoznavnimi deli v Kranju so:

  • Prešernov gaj (z Ruško Ogorevc, 1950–52), subtilna preobrazba nekdanjega pokopališča v tihi spominski park;
  • paviljon ob šoli in vrt z mostom (1951–53), eden prvih primerov moderne krajinske arhitekture v mestu;
  • Mestna kavarna in slaščičarna (1953–54);
  • otroški vrtec na Planini (vrtec Tatjane Odrove, dan. Sonček) (1957–58), mednarodno prepoznan kot vzoren primer novega pristopa k predšolski arhitekturi;
  • stanovanjske zazidave Zlato polje, Vodovodni stolp in Huje ter značilni stanovanjski stolpiči z zamaknjenimi etažami;
  • Mestna mesnica (1960), drzna sodobna interpolacija v historični ambient;
  • prizidek Merkurja in ureditev Jahačevega prelaza (1956–57);
  • ter Nebotičnik z lekarno in banko (1960–64), nova višinska dominanta, ki je mestu vtisnila sodoben značaj.

 

Na sprehodu bomo odkrivali ključne točke tega razvoja, od mirnih zelenih ambientov do drznih rešitev oziroma arhitekturnih posegov, ki so Kranj popeljali v moderno dobo. Z nami bodo dr. Martina Malešič in Andraž Keršič, kustosa razstave Marjan Šorli in udomačena arhitektura v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), ter Petra Puhar, avtorica velike pregledne razstave Šorlijev Kranj, Arhitekt Marjan Šorli – 110 let od rojstva in 50 let od smrti v Mestni knjižnici Kranj.

 

Vodstvo organiziramo v sodelovanju z Mestno knjižnico Kranj in Layerjevo hišo.

Deli
Marjan Šorli, Nebotičnik z lekarno in banko v Kranju, 1960–1964 Kranju, foto: Janez Kališnik, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana
Marjan Šorli, Vrtec na Planini pri Kranju, 1957-1958, foto: Janez Kališnik, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana
Marjan Šorli, Vrtec na Planini pri Kranju, 1957-1958, foto: Janez Kališnik, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana
Marjan Šorli in Ruška Ogorevc, Prešernov gaj v Kranju, 1950-1952, foto: Marjan Šorli, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana
Marjan Šorli, Mestna kavarna in slaščičarna v Kranju, 1954, foto: Božo Štajer, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana
Marjan Šorli, Vrtec na Planini pri Kranju, 1957-1958, foto: Janez Kališnik, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana

Vabimo vas na voden ogled Arhitektura v živo v Kranju, kjer bomo skozi izbrane prostorske poudarke odkrivali izjemen opus arhitekta Marjana Šorlija, enega ključnih snovalcev modernega povojnega Kranja.

 

Ogled je brezplačen, prijave zbiramo na: izobrazevanje@mao.si

 

Marjan Šorli (1915–1975), rojen na Rupi pri Kranju, je eden ključnih arhitektov povojnega slovenskega modernizma in ustvarjalec, ki je kot arhitekt v Projektivnem podjetju Kranj ter kot mestni arhitekt (1957–1959) sooblikoval razvoj mesta v času njegove najintenzivnejše rasti.

 

Šorli je bil izjemno raznolik ustvarjalec – urbanist, arhitekt in načrtovalec javnega prostora. V okviru Ministrstva za gradnje je soavtorsko pripravljal regulacijske načrte številnih slovenskih krajev, njegova najbolj celovita urbanistična naloga pa je bila generalni ureditveni načrt Kranja iz leta 1949. Z njim je začrtal sodobno mestno strukturo, nove soseske Zlato polje, Planina in Huje ter idejo »zelenega sistema«, ki je Kranj povezoval preko kanjona Kokre, Savskega otoka in zelenih pasov med stanovanjskimi območji.

Med njegovimi najbolj prepoznavnimi deli v Kranju so:

  • Prešernov gaj (z Ruško Ogorevc, 1950–52), subtilna preobrazba nekdanjega pokopališča v tihi spominski park;
  • paviljon ob šoli in vrt z mostom (1951–53), eden prvih primerov moderne krajinske arhitekture v mestu;
  • Mestna kavarna in slaščičarna (1953–54);
  • otroški vrtec na Planini (vrtec Tatjane Odrove, dan. Sonček) (1957–58), mednarodno prepoznan kot vzoren primer novega pristopa k predšolski arhitekturi;
  • stanovanjske zazidave Zlato polje, Vodovodni stolp in Huje ter značilni stanovanjski stolpiči z zamaknjenimi etažami;
  • Mestna mesnica (1960), drzna sodobna interpolacija v historični ambient;
  • prizidek Merkurja in ureditev Jahačevega prelaza (1956–57);
  • ter Nebotičnik z lekarno in banko (1960–64), nova višinska dominanta, ki je mestu vtisnila sodoben značaj.

 

Na sprehodu bomo odkrivali ključne točke tega razvoja, od mirnih zelenih ambientov do drznih rešitev oziroma arhitekturnih posegov, ki so Kranj popeljali v moderno dobo. Z nami bodo dr. Martina Malešič in Andraž Keršič, kustosa razstave Marjan Šorli in udomačena arhitektura v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), ter Petra Puhar, avtorica velike pregledne razstave Šorlijev Kranj, Arhitekt Marjan Šorli – 110 let od rojstva in 50 let od smrti v Mestni knjižnici Kranj.

 

Vodstvo organiziramo v sodelovanju z Mestno knjižnico Kranj in Layerjevo hišo.

Deli

Stavbna zgodovina gradu

Grad Fužine, kjer domuje MAO, so v sredini 16. stoletja sezidali člani rodbine Khisl. Razgibana stavbna zgodovina gradu, daje poseben pečat muzejskim razstavam, ter obenem podaja pripoved, skozi katero vas pospremimo na vodenem ogledu po zgodovini gradu Fužine. V svojih začetkih je grad dokazoval bogastvo, ugled in politično moč njegovih prvih lastnikov, že ob koncu 16. stoletja in v kasnejših obdobjih pa je večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali konec 19. stoletja za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik, od leta 1990 pa je namenjen muzejski dejavnosti MAO.

 

Voden ogled gradu Fužine

Voden ogled gradu / naslednji dogodek: 13. 12. 2025 / 11:00

Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.   Po gradu bo vodila Katarina Metelko. Katarina Metelko je strokovnjakinja za umetnostno, stavbno in kulturno zgodovino posvetne arhitekture na Slovenskem. Posebno pozornost posveča stavbni in kulturni dediščini gradu Fužine in družine Khisl.   Na vodenem ogledu gradu se nam lahko pridružite vsako drugo soboto v mesecu.   Prijave: ...

Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

 

Po gradu bo vodila Katarina Metelko. Katarina Metelko je strokovnjakinja za umetnostno, stavbno in kulturno zgodovino posvetne arhitekture na Slovenskem. Posebno pozornost posveča stavbni in kulturni dediščini gradu Fužine in družine Khisl.

 

Na vodenem ogledu gradu se nam lahko pridružite vsako drugo soboto v mesecu.

 

Prijave: izobrazevanje@mao.si

Redna cena vodstva: 7,00 €
Cena vodstva s popustom (učenci, dijaki, študenti, upokojenci): 3,50 €

 

Deli

Fužinski grad so sezidali člani rodbine Khisl v sredini 16. stoletja. Takrat je dokazoval bogastvo, ugled in politično moč prvih lastnikov. Že ob koncu stoletja in v naslednjih obdobjih je grad večkrat zamenjal lastnike, kar se je odražalo tudi v stavbni strukturi. Pomembno dopolnitev predstavlja hidroelektrarna, ki so jo gradu prizidali leta 1897 za potrebe vevške papirnice. Elektrarna deluje še danes in je svojevrstna tehniška znamenitost. Grad Fužine je bil leta 1984 razglašen za kulturni spomenik in je od leta 1990 namenjen muzejski dejavnosti v upravljanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

 

Po gradu bo vodila Katarina Metelko. Katarina Metelko je strokovnjakinja za umetnostno, stavbno in kulturno zgodovino posvetne arhitekture na Slovenskem. Posebno pozornost posveča stavbni in kulturni dediščini gradu Fužine in družine Khisl.

 

Na vodenem ogledu gradu se nam lahko pridružite vsako drugo soboto v mesecu.

 

Prijave: izobrazevanje@mao.si

Redna cena vodstva: 7,00 €
Cena vodstva s popustom (učenci, dijaki, študenti, upokojenci): 3,50 €

 

Deli
Skip to content