Arhitektura Savina Severja je izredno premišljena in izčiščena ter polna izvirno zasnovanih detajlov in inovativnih tehničnih rešitev, hkrati pa sta zanjo značilni urejenost ponavljajočih se elementov konstrukcije in premišljena postavitev v prostor. To vsestransko arhitektovo pozornost lahko spremljamo prav na primeru projekta za kompleks Astra. V gradivu, ki ga hranimo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), lahko delovnemu procesu arhitekta sledimo ob skicah, kjer je testiral, kako se ritem stolpnic ujame v obstoječe tkivo, ob nenehnih študijah situacij, kjer je razmišljal, kako urediti parter, da bo kompleks kljub velikemu merilu človeku prijeten, ter številnih preizkusih rešitev za detajle zapiranja oken in pritrjevanja fasadnih panelov, pa vse do načrtov za najmanjše kose opreme v interierju, risanih v merilu 1 : 1. Neprestano preizkušanje in hkrati kreativno silo za njim najbolj neposredno ilustrirajo skice, ki jih je v Severjevi zbirki veliko in so njen izredno dragocen del.
Poslovno-trgovski kompleks Astra, ki ga je Sever načrtoval med letoma 1963 in 1964, gradili pa so ga med 1967 in 1970, sestavljajo stolpnici Astre in Commercea, nižja stavba veleblagovnice med njima in trgovski paviljon na severu, v katerem je danes Galerija Bažato. Kompleks je del urbanistične zamisli o širitvi mesta proti severu in oblikovanju bežigrajskega središča, temelječega na vzdolžnih programskih in strukturnih pasovih. Kontrastno kompozicijo sestavljajo vertikali, ki ritmično določata pomen območja, in vmesna horizontala veleblagovnice, ki poudarja usmerjenost ceste.
Desetnadstropni stolpnici opredeljuje raster kvadratnih oken. Ta so bila tedaj tehnološko dovršena novost in izvirno serijsko zasnovan modularni element, inovativna rešitev, ki je združevala funkcije zapiranja, osvetljevanja in prezračevanja. Okno je dvojno, zunanji del sestavljajo fiksna steklena površina in brisoleji, notranji del se odpira in omogoča zračenje. Med njima kroži zrak, ki zagotavlja zaščito pred čezmernim segrevanjem in naravno prezračevanje. Velikost okna je enaka širini najmanjše pisarniške enote (2,4 metra). Tloris stolpnic je zasnovan križno, konstrukcija je umaknjena v vogale, kar omogoča fleksibilnost pisarniških prostorov. Fasado prekinjajo veliki vertikalni betonski pilastri nosilnega skeleta; vidni so v pritličju in na vrhu stolpnic, kjer se dvigujejo nad streho in poudarjajo vogale. Nizka horizontala trgovskega objekta je oblečena v belo kamnito oblogo, ki jo predirajo poglobljeni pasovi stekla; ti na strehi prehajajo v svetlobnike (podobni so tistim na tiskarni Mladinske knjige in trgovini Merkur).
Sever se je kot univerzalni arhitekt ukvarjal tako z urbanistično umestitvijo stavbe kot z ureditvijo parterja in zazelenitvijo. Zasnoval je tudi celotno notranjo opremo za stolpnici in za prečni del veleblagovnice, pisarniške luči in pohištvo, stropne obloge, opremo veleblagovnice, cvetlična korita, vitrine in celo pepelnike.
Veleblagovnica Astra je ena od zadnjih velikih ljubljanskih trgovin, kakršne so se z rastjo mesta in z razvojem gospodarstva v Ljubljani pojavile že v začetku 20. stoletja. Prvo so odprli leta 1904 v secesijski Urbančevi hiši na Prešernovem trgu. Do takrat običajne specializirane prodajalne majhnih trgovcev so tako zlagoma zamenjale velike samopostrežne veleblagovnice, ki so na enem mestu ponujale vse, kar so kupci potrebovali. Njihov razcvet je sledil v šestdesetih; leta 1961 se je odprla Prehrana v Cigaletovi ulici, leta 1965 NAMA in leta 1971 Maximarket. Največja tehnična trgovina v Jugoslaviji je bila Metalka, najboljše modne izdelke je ponujala Modna hiša, raznoliko blago je bilo na voljo v Supermarketu pri kavarni Evropa. Postopoma sta se višji bivalni standard in potrošniška kultura širila tudi onkraj strogega centra. Veleblagovnica Astra je hitro postala priljubljena točka za nakupovanje, s pestro izbiro in bogatimi izložbami, s tekočimi stopnicami, dobro osvetlitvijo in odprtim prostorom je ponujala vse »od šivanke do lokomotive«. V kleti je bila samopostrežna trgovina, zgoraj pa različni oddelki z oblačili in izdelki za dom, drogerija, cvetličarna in trafika.
Martina Malešič in Metka Dolenec Šoba
