V letu 2026, ko so aktivnosti številnih slovenskih ustanov posvečene raziskovanju in predstavljanju dela arhitekta Vlasta Kopača (1913–2006), v MAO razstavljamo njegov projekt Poti ob žici. Pot, ki je z desetletji in z družbenimi menjavami spreminjala svoje ime – prvotna Pot ob žici okupirane Ljubljane je pozneje postala Pot spominov in tovarištva, nato Aleja spominov in tovarištva, Zeleni obroč in nazadnje POT – je spomenik okupaciji in uporu. Vendar ni le spomenik kot objekt, temveč prostor, ki skozi hojo omogoča ritual obeleževanja. Hkrati je tudi rekreacijska površina, mestni park in športna infrastruktura. Pot ob žici je nedokončan, nenehno spreminjajoč se projekt. Začela se je kot kolovoz po trasi žičnatega obroča, ki je Ljubljano med drugo svetovno vojno v krogu, dolgem več deset kilometrov, za 1117 dni ločil od njenega zaledja. Pot je z desetletji dobivala nove obsege, pomene in ureditve. V sedemdesetih letih so jo spremenili v alejo (po predlogu Mitje Omerse, Franca Kastelica in Jožeta Štoke), 6 metrov široko peščeno pešpot, obdano z drevoredi; v osemdesetih letih je po načrtih Janeza Koželja s sodelavci dobila novo grafično podobo in poudarjene vhode, v zadnjih desetletjih pa so jo dopolnjevali z oznakami, mostovi in drugo opremo.

Razstava se osredotoča na prvo etapo poti, na Kopačev projekt zakoličbe in označitve. Izpostavi jo kot ključni korak in izhodiščno točko snovanja še danes razvijajočega se projekta. Po prvem partizanskem pohodu leta 1957, ko se je pokazalo, da je trasa po sledeh žice neurejena in tudi težko sledljiva, je Kopač določil in zakoličil njen potek. Kako iz kolovoza narediti sprehajalno pot in iz ostankov okupacije plastnice spomina? Po Kopačevih načrtih so ob bunkerje postavili 102 stebra, osmerokotne kamne z vrisano žico, na točke prehoda pa spomenike s kiparskimi reliefi, ki učinkujejo kot orientacijske točke. Podobno kot planinska pot je tako trasa z uhojenostjo in z znaki v prostoru pridobila prepoznavno, vidno in lahko sledljivo smer.

Razstava v formatu razstavne serije Predogled predstavlja gradivo, ki ga MAO hrani v svoji zbirki, dopolnjuje pa ga fotografski projekt Dejana Habichta, ki skozi sistematično beleženje spomenikov zapisuje tudi našo zgodovino. Kopačevi spominski kamni tako niso več le markacije v prostoru, temveč postanejo scenografija naše polpretekle zgodovine, v kateri zaznavamo, kaj je prinesla tranzicija in kako se je spreminjal prostorski kontekst.

Kustosinja: Martina Malešič

Gostujoči umetnik: Dejan Habicht

Oblikovanje razstave: Jan Kozinc

Grafično oblikovanje: Grupa Ee

Prevod in jezikovni pregled: Nika Skok Petranovič, Katja Paladin

Koordinatorica projekta: Blažka Kirm

Tehnična izvedba: Jan Kozinc, Tadej Golob, Matjaž Rozina, Matija Cvetičanin, Ana Lilija, Nils Rosker, Patricija Šošter

Spremljevalni program: Natalija Lapajne

Strokovna sodelavka: Nika Novak

Pri postavitvi razstave smo, sicer v spremenjeni strukturi, uporabili razstavno konstrukcijo, ki je bila posebej oblikovana za razstavišče v kapeli MAO (avtorja Maša Ogrin in Boštjan Vuga, 2017).

Posebna zahvala: Janja Železnikar, Katja Šturm, Petra Iskra (TV-arhiv in dokumentacija, RTV Slovenija), Anja Zver (Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije), Urša Suhadolc in Darja Pergovnik (ZVKDS, OE Ljubljana), Manca Košir, Gregor Mljač

Razstava je del dogodkov v okviru projekta Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina. Vodilna partnerja projekta sta Medobčinski muzej Kamnik in Plečnikova hiša (Muzej in galerije mesta Ljubljane), njegovi partnerji pa so Gornjesavski muzej Jesenice – Slovenski planinski muzej, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO), Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU.

Več o projektu:

https://www.muzej-kamnik-on.net/dogodki/vlasto-kopac-ustvarjalec-prostora-varuh-dediscine-in-spomina/

SPREMLJAVALNI PROGRAM

5. 5. ob 11.00 – Arhitektura v živo: S kolesom po poti spominov in tovarištva

Vodeni ogledi razstave

10. 5. ob 11.00 – vodi Martina Malešič, kustosinja razstave

15. 11. ob 11.00 – vodi Martina Malešič, kustosinja razstave

Program MAO podpira: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije