Razstava Marjan Šorli in udomačena arhitektura je prva v novi seriji razstav Predogled, ki zbirko MAO z inovativnim pristopom odpirajo in predstavljajo javnosti. V letošnjem letu, ravno v septembru, obeležujemo 110-letnico rojstva in 50-letnico smrti arhitekta Marjana Šorlija (1915–1975), projektanta, pisca, misleca, predavatelja, izjemnega avtorja, ki ga je zgodovina arhitekture do sedaj najpogosteje obšla. Razstava se posveča raziskovanju arhitektovega dela, vendar ne v klasični zaprti kurirani obliki, temveč kot odprt komentar raznolikega gradiva, ki ga je muzej ravnokar pridobil v svojo zbirko.

Marjan Šorli je bil izredno samosvoj, a hkrati značilen predstavnik slovenske povojne arhitekture. V njegovih hišah najdemo raznovrstne izvore, od Plečnikove šole, raziskovanja anonimne ljudske arhitekture ter uvidov s študijskega potovanja po Evropi in ZDA do anglosaških teorij o psihologiji zaznavanja prostora. Arhitekt se je v naš kulturni prostor zapisal predvsem s svojevrstno materialno govorico in izrazom, ki se vselej giblje po robu, med arhetipskimi načeli in preverjenimi principi ter drznimi skrajnostmi sintakse uporabljenih tradicionalnih in sodobnih materialov, med subtilnim odnosom do naravnega in kulturnega konteksta ter odločnimi posegi v prostor. Skozi svoj celotni opus je Šorli ustvarjal arhitekturo po meri človeka. Z eruditskim znanjem je črpal iz razvoja arhitekture, prostore skladnih proporcev in majhnega merila pa je gradil s tradicionalnimi materiali in elementi. Ob tem je upošteval zmožnosti tehnologije in prostorske organizacije svojega časa. Njegovi premisleki o prostoru so izredno aktualni tudi danes, saj je zagovarjal in gojil principe, kot so sobivanje narave in arhitekture, uporaba preprostih nizkotehnoloških prijemov pri osvetljevanju, zračenju, ogrevanju ali hlajenju prostorov (z vmesnimi conami), iskanje prave mere stavbe in odnos do človeškega merila. Njegov opus odgovarja na vprašanje, kako iz nič ustvariti arhitekturo, ki je zadržana, preprosta in spoštljiva, ki ji ne moremo ničesar odvzeti. Šorlijevo razumevanje arhitekture se je najjasneje izrazilo v hiši v naravi, ki ob ustvarjanju človeškega zavetišča z okoljem vzpostavi odnos vzajemnosti. Šorlijeva teza je bila, da je zgodovina oblikovanja prostora zgodovina človekove percepcije – tega, kako človek stvari zaznava. To pomeni, da v odnosu do prostora ni pasiven, ampak da ga aktivno naseli in udomači.

Danes je Šorlijev opus v veliki večini primerov uničen, do nerazpoznavnosti predelan ali močno ogrožen. Tudi večji del projektne dokumentacije in načrtov njegovih projektov je izgubljen. Po zaslugi družine pa se je ohranil zanimiv in dragocen del arhiva, ki je jedro razstave. Torej ne gre za pregledno predstavitev arhitektovega opusa, temveč za vpogled v proces raziskovanja. Fragmente združuje v ohlapne vsebinske sklope, jih vzporeja, komentira in mestoma dopolnjuje. Ob največjih vrzelih in tam, kjer so poudarki potrebni za razumevanje, dodaja gradivo iz drugih arhivskih zbirk. Interpretativne izrise načrtov Šorlijeve arhitekture in modele so na podlagi analiz in terenskega dela izdelali študenti Fakultete za arhitekturo ter Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Razstava ne podaja odgovorov, temveč odpira vprašanja ter spodbuja raziskovanje, dopolnitve in nove interpretacije.

Odprtje razstave se bo odvijalo v torek, 30. septembra, ob 19.00.

OBRAZSTAVNI PROGRAM

Vodena ogleda razstave

12. in 26. oktober ob 11:00

Ustvarjalni delavnici

12. 10. ob 11:00 Lego hiša

26. 10. ob 11:00 Les in arhitektura 

KOLOFON

Marjan Šorli in udomačena arhitektura

Kustosa: Martina Malešič, Andraž Keršič

Svetovalni odbor: Veronika Leskovšek, Primož Jeza, Ana Kreč

Strokovni sodelavci:

Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani:
prof. Maruša Zorec, asist. Andraž Keršič
prof. Jurij Sadar, asist. Ana Kreč

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani:
izr. prof. Primož Jeza

Sodelujoči študenti in študentke:

FA, UL: Asanacije in adaptacije (prof. Maruša Zorec, asist. Andraž Keršič ): Josef Al-Khafaji, Anna Bojková, Andreas Sebastian Bonne, Nika Guzelj, Kevin Jelenc, Miha Judež, Tilen Kos, Kacper Paweł Kowalewski, Maria Henriëtte Kraaikamp, Markéta Kučerová, Nina Marion, Gianluca Andrea Mezzi, Hana Perkat, Lucija Plut, Kevin Ron Schulz, Line Ring Strangaard, Kim Širec, Robbe Veraart, Maciej Zagórski

FA, UL: Detajl v arhitekturni kompoziciji (prof. Jurij Sadar, asist. Ana Kreč): Matic Barlovič, Raluca Bob, Zorbey Çebi, Nicolás Gajón Marqués, Miha Jereb, Giulia Lena, Joan Pérez Barrios, David Pšeničnik, Luka Rađenović, Angelina Regenscheit, Luka Tomažič, Tita Urh, Sara Vrtačič, Marko Zupan

ALUO, UL: Interier (izr. prof. Primož Jeza): Umihana Dizdarević, Marko Gorenak, Jaka Kordiš, Jure Kralj, Maša Kralj, Matic Lesjak, Anja Tudjan

Prevod in jezikovni pregled: Katja Paladin, Nika Skok Petranovič, Martin Petrovčič

Strokovna pomoč: Neli Grafenauer

Dokumentacija: Nika Novak

Odnosi z javnostmi: Maša Špiler, Manca Košir

Koordinatorica projekta: Blažka Kirm

Spremljevalni program: Natalija Lapajne, Maja Šuštaršič

Tehnična izvedba: Tadej Golob, Matjaž Rozina, Asja Trost, Matija Cvetičanin, Patricija Šošter

Partnerji : Fakulteta za arhitekturo, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani

___

Serija razstav Predogled

Idejna zasnovaMaja Vardjan

Projektna skupina: Blažka Kirm, Martina Malešič, Nika Novak, Cvetka Požar, Maja Šuštaršič

Grafično oblikovanje: Grupa Ee

Oblikovanje razstavne konstrukcije: Raketa_Katjuša Kranjc, Rok Kuhar

Tehnološki razvoj in izvedba razstavne konstrukcije: Doorson, d.o.o.

___

Program MAO podpira: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije