Ekološke perspektive v zbirki MAO, 1930–1979

Odprtje razstave bo v četrtek, 18. 12., ob 19 h

Razstava Je narava moderna? raziskuje odnos do narave in pristope k ekološkemu mišljenju v moderni arhitekturi in oblikovanju. Njeno izhodišče je zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), z bogatim naborom projektov, predmetov in dokumentacije s področij arhitekture, oblikovanja in fotografije 20. stoletja.

To stoletje so, zlasti na globalnem severu, zaznamovali modernistični ideali napredka, ki so bili utemeljeni na ideji nenehne gospodarske rasti in industrijske proizvodnje ter so bistveno prispevali k izčrpavanju naravnih virov in h globalnemu segrevanju. Zdi se, da je modernizem med naravo in družbo zarisal ostro ločnico: človek se je z razumom, tehnologijo in načrtovanjem postavil nad naravo, ki naj bi jo oblikoval in izkoriščal v skladu s svojimi potrebami. Tudi v arhitekturi in oblikovanju je bila narava razumljena predvsem kot nekaj, kar je treba urediti, nadzorovati, izkoristiti ali celo premagati – kot surovina za človekov napredek.

Razstava kritično osvetljuje to polarizacijo. Skozi različne teme (Drevo, Organske strukture, Arhitektura in okolje, Mesto kot organizem in Ekološko znanje) ter z intervencijami sodobnih ustvarjalcev predstavlja različne projekte in pristope, ki obravnavajo vprašanja narave, okolja in krajine ter brišejo (navidezno) ločnico med naravo in kulturo. V kontekstu socialistične Jugoslavije je nastal obsežen modernistični opus, zaznamovan z družbenimi ambicijami. Ta opus se je pomembno razlikoval od univerzalnega modernizma; zlasti arhitekti so vanj vključevali raznolike vernakularne tradicije ter krajinske in regionalne posebnosti, naravo in lokalno okolje pa razumeli na način, ki je arhitekturo približal okoljski disciplini.

Čeprav se je le malo ustvarjalcev neposredno ukvarjalo s problematiko okolja v današnjem pomenu, so se že pojavljali zametki ekološkega mišljenja, tako v posameznih projektih kot v pobudah in raziskavah o varstvu narave in prostorskem načrtovanju. Te večinoma interdisciplinarne aktivnosti so nastajale vzporedno z mednarodnimi okoljskimi gibanji in so tlakovale pot do odločnejšega vstopa ekologije v družbeni ter arhitekturni in oblikovalski diskurz v osemdesetih letih.

Razstavno-raziskovalni projekt je nastal v sodelovanju Fundacije Bauhaus Dessau, Muzeja sodobne umetnosti (MSU) iz Zagreba in MAO, njegov namen pa je ponovno preučiti muzejske zbirke modernizma. Razstava torej ni sistematičen, vseobsegajoč zgodovinski pregled, temveč refleksija, ki opušča ustaljeno razumevanje modernizma in ponuja miselna orodja za preizpraševanje preteklosti v luči sedanjih izzivov.

Danes je podnebna kriza bolj akutna in neizpodbitna, kot je bila kadarkoli doslej. Zato si projekt tudi skozi spremljevalni program prizadeva za refleksijo sodobnih diskurzov o trajnosti in podnebni pravičnosti ter odpira vprašanje, v kolikšni meri so zgodnji poskusi relevantni danes. V tem smislu je narava moderna prav zato, ker moramo vedno znova na novo premišljati njen pomen in ga v praksi, v lastnem delovanju, obravnavati v kontekstu časa in nujnosti, v katerih živimo.

—

OBRAZSTAVNI PROGRAM

Voden ogled razstave

21. 12. ob 11 h – Maja Vardjan in Cvetka Požar

Ustvarjalna delavnica

21. 12. ob 11 h – Pop-up voščilnica Drevesa