Simpozij +/– 1 °C: V iskanju dobro uglašene arhitekture
Simpozij +/– 1 °C: V iskanju dobro uglašene arhitekture
+/– 1 °C: V iskanju dobro uglašene arhitekture
Simpozij / 8. 11. 2024 / MAO
Multidisciplinarni in medresorski simpozij +/– 1 °C: V iskanju dobro uglašene arhitekture bo obravnaval kompleksni odnos med arhitekturo oziroma grajenim okoljem in ekologijo.
Simpozij bo v ospredje postavil ekološko problematiko v arhitekturi – ta problematika za slednjo danes ni več nekaj poljubnega, pač pa etični, institucionalni in zakonodajni imperativ. V arhitekturi se pojavlja na več načinov: v obliki uporabe trajnostnih, naravnih materialov, razvoja novih ter reciklaže in ponovne rabe obstoječih materialov; v obliki regeneracije, ohranjanja in prenavljanja obstoječega stavbnega tkiva namesto gradnje novega ali pa vsaj podaljševanja uporabe in življenjske dobe stavbe; pa tudi v obliki energetske učinkovitosti njenih operativnih sistemov, namenjenih vzdrževanju konstantnega bivalnega ugodja v smislu temperature, vlage, svetlobe in podobnega.
Simpozij bo skozi tri tematske sklope (Dediščina, prenova in ekologija, Energetski sistemi in družba, Ekologija kot integralni del arhitekture) obravnaval možnosti za ustvarjanje kakovostnih bivalnih okolij v luči akutne energetske krize. Osredotočil se bo na možnosti redefinicije pojma energetske učinkovitosti s celostno obravnavo ekologije v arhitekturi in urbanizmu ter ustvarjanjem prostorov sožitja med človekom, arhitekturo in naravnim okoljem, pri čemer je nujno povezovanje različnih strok in področij. Novo razumevanje grajenega okolja ne more temeljiti zgolj na nadomeščanju enega vira energije z drugim, domnevno bolj ekološkim, ali na zamenjavi obstoječih tehnologij z naprednejšimi. Na področju arhitekture je treba trajnostno zasnovo projektov razumeti kot bistveni del ustvarjalnega procesa oziroma arhitekturne zasnove. Samo s snovanjem stavb, ki so ekološke v svojem bistvu, lahko avtonomno, z arhitekturnimi sredstvi, odgovorimo na vseprisotno energetsko problematiko.
Simpozij bo odprl razpravo o pomembnosti nujnih sprememb odnosa med grajenim okoljem in ekologijo ter skupnega delovanja kulturnega, gospodarskega, gradbenega, prostorskega in okoljskega sektorja.