MAO, osrednji skrbnik in promotor najobsežnejše svetovne zbirke slovenske arhitekturne in oblikovalske dediščine, slavi 50 let. 

Muzej, ki se je leta 2010 preoblikoval v nacionalni muzej za arhitekturo in oblikovanje MAO, je skrbnik in promotor najobsežnejše svetovne zbirke slovenske arhitekturne in oblikovalske dediščine ter nacionalno in mednarodno središče za prenos znanja na področju dediščine in ustvarjalnosti.

Slovenci se lahko pohvalimo z zavidljivo arhitekturno in oblikovalsko dediščino in smo med tistimi evropskimi narodi, ki premore posebni muzej za arhitekturo in oblikovanje, ki je eden najstarejših v Evropi. Hrani tri velike zbirke: arhitekturno, zbirko oblikovanja, ki obsega produktno in grafično oblikovanje, ter fotografsko zbirko. Leta 1972 je muzej ustanovila Mestna občina Ljubljana na iniciativo Sveta za kulturo, ki ga je takrat vodil umetnostni zgodovinar dr. Stane Bernik, s prvotnim imenom Arhitekturni muzej Ljubljana (AML), in danes predstavlja primer preoblikovanja muzeja v dinamično institucijo z vsebinsko zelo razvejanim programom in številnimi vlogami v sodobni družbi. Dediščino povezuje s sodobnimi praksami na področju arhitekture in oblikovanja, poleg razstavne pa posebno pozornost namenja pedagoški in raziskovalni dejavnosti ter povezovanju z gospodarstvom. Večina promocijskih aktivnosti v MAO poteka prek spletnih in družbenih omrežij MAO, BIO, Future Architecture Platform in Center za kreativnost. Čeprav se MAO tako kot večina sodobnih muzejev razvija v vse bolj hibridno ustanovo in prevzema dodatna poslanstva, pa skrb za dediščino ostaja njegova temeljna dejavnost.

V tem hipu je največja naloga muzeja prenova prostorov z dokončno obnovo gradu Fužine, ki se bo začela septembra letos, ko bomo pripravili tudi veliko praznovanje ob jubileju.

41586 predmetov

Muzej je prvih sedem let še kot Arhitekturni muzeja Ljubljana vodil Matija Murko. Njegovo delo je leta 1978 nadaljeval dr. Peter Krečič, ki je muzej vodil do upokojitve leta 2010, ko se je ta iz mestnega preoblikoval v nacionalni Muzej za arhitekturo in oblikovanje MAO; v letih 2010 do 2020 je muzej vodil Matevž Čelik, novembra 2020 pa je direktorovanje prevzel sedanji direktor dr. Bogo Zupančič. Največji izziv v tem trenutku predstavlja prenova prostorov z dokončno obnovo gradu Fužine, ki se bo začela septembra letos.

Število vseh predmetov premične kulturne dediščine, ki so bili vpisani v inventarno knjigo muzeja (do 31.12.2021) je 41586 predmetov, ki so vključeni v arhitekturno, oblikovalsko in fotografsko zbirko. V arhitekturni zbirki je zbranih okrog sto arhivov, največji so arhivi arhitektov Edvarda Ravnikarja, Stanka Bitenca, Iva Spinčiča, Antona Rohrmana in Stanka Kristla. V oblikovalski zbirki izstopajo opusi pomembnih slovenskih oblikovalcev, kot so Niko Kralj, Oskar Kogoj, Albert Kastelec, Janja Lap, Vladimir Pezdirc, Igor Rosa, Janez Smerdelj, Saša Mächtig in drugi. Zbirka vizualnih komunikacij, ki jo hrani MAO, je edina tovrstna v Sloveniji. V njej so zastopani vidnejši slovenski oblikovalci: Janez Trpin, Peter Kocjančič, Grega Košak, Majda Dobravec Lajovic, Jože Brumen, Uroš Vagaja, Matjaž Vipotnik, Janez Suhadolc, Novi kolektivizem, Miljenko Licul, Jože Domjan ter mnogi mlajši avtorji.

Začetki v Plečnikovi hiši

Muzej je leta 1972 ustanovila Mestna občina Ljubljana na iniciativo Sveta za kulturo, ki ga je takrat vodil umetnostni zgodovinar dr. Stane Bernik, s prvotnim imenom Arhitekturni muzej Ljubljana (AML), in je prostore pridobil v hiši arhitekta Jožeta Plečnika na Karunovi ulici 4 v Ljubljani. Začetki so bila sila skromni. V muzeju sta dobila zaposlitev dva stalno zaposlena delavca, ki sta delala dobesedno na Plečnikovih mizah in stolih. Ob ustanovitvi leta 1972 se je takratnemu Arhitekturnemu muzeju pridružil tudi sekretariat Bienala industrijskega oblikovana (BIO), sicer ustanovljen leta 1963, prav tako z dvema zaposlenima.

Po ureditvi Plečnikove hiše in njegove zapuščine, ki je poleg hiše z ohranjeno notranjščino obsegala tudi velik korpus osebnih predmetov, maket, arhitekturnih načrtov ter osebne korespondence, se je leta 1974 muzej z zbirko odprl za javnost. Postavljanje temeljev muzeja se je začelo z urejanjem same Plečnikove hiše ter mojstrove zapuščine. Ves čas od ustanovitve je muzej prirejal razstave s področij arhitekture, urbanizma, oblikovanja in fotografije na različnih prizoriščih ter nadaljeval s prirejanjem mednarodne razstave Bienala industrijskega oblikovanja. Leta 1987 je muzej pridobil v upravljanje tudi Likovno razstavišče Rihard Jakopič s pomembnimi razstavnimi in depojskimi prostori, ki jih je upravljal do leta 2008.

Novo življenje Gradu Fužine

Leta 1990 je muzej pridobil nove prostore na Gradu Fužine v Ljubljani, v katerega se je po prenovi vselil leta 1992. Renesančni dvorec iz 16. stoletja je prvovrstni spomenik slovenske arhitekturne dediščine iz tega časa, ki ga je muzej uspel ohraniti ter vanj in v okoliško mestno tkivo vnesti novo življenje. V letu 2010 je naloge ustanovitelja prevzela Vlada Republike Slovenije, muzeju spremenila status iz mestnega v ustanovo nacionalnega pomena ter naziv v Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO). Upravljanje Plečnikove hiše je od tedaj dalje prešlo pod Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML). Zadnja leta muzej vse več pozornosti posveča povezovanju z drugimi kulturnimi inštitucijami in gospodarstvom. Sodelovanja z domačimi in tujimi podjetji ter kreativnim sektorjem z mednarodnega prizorišča so v zadnjih letih še okrepili z ustanovitvijo Centra za kreativnost (CzK). Trenutno je največja naloga muzeja prenova prostorov z dokončno obnovo gradu Fužine, ki se bo začela septembra letos. Prenova bo zagotovila, da bo nacionalno arhitekturno in oblikovalsko bogastvo ustrezno hranjeno in predstavljeno na stalni razstavi.

Nekaj najbolj odmevnih razstav:

Arhitektura 16. stoletja na Slovenskem 26.5. – 22.6. 1997

Arhitektura 17. stoletja na Slovenskem 23.1. – 23.2. 2001

Iskra: Neuvrščeno oblikovanje 12.11 2009 – 16.3. 2010

Oblikovanje republike 30. 6.—20. 11. 2011

Niko Kralj: Neznani znani oblikovalec 15. 12. 2011—4. 3. 2012

Pod skupno streho 25.4. – 3.11. 2013

Smer B – reforma oblikovanja 3. 12. 2012—31. 3. 2013

Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem 28. 11. 2013—30. 3. 2014

Marko Turk: Homo Faber 15.1. – 7.6.2015

Stoletje plakata: plakat 20. stoletja na Slovenskem 18. 6.—1. 11. 2015

Saša J. Maechtig: sistemi, strukture, strategije 26. 11. 2015—1. 5. 2016

Soseske in ulice 17.5. – 20.11. 2016

Stanko Kristl, arhitekt 19. 12. 2017—30. 9. 2018

Predmet in zbirka 14. 11. 2019—31. 12. 2021

Nika Zupanc: Stoli 22. 10. 2020—14. 2. 2021

Svet znotraj: oblikovanje modernih interierjev, 1930–danes 8. 7.–28. 11. 2021

IŠČEM STANOVANJE … Sto let organizirane stanovanjske gradnje 19. 10. 2021—31. 1. 2022

Jože Brumen: modernistični oblikovalec in umetniški erudit 16. 12. 2021–24. 4. 2022