Za to poizvedbo ni rezultatov.
object(WP_Post)#9510 (24) {
["ID"]=>
int(32416)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2025-11-27 13:49:58"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2025-11-27 12:49:58"
["post_content"]=>
string(1220) "V grajski kapeli si bomo ogledali razstavo
»Naše lepo stoletje« – Uršulinska cerkev in modernizem ter se podali na časovno popotovanje v obdobje baroka. Na delavnici se bomo pobliže seznanili z najlepšimi baročnimi stavbami v Ljubljani in iskali odgovore na vprašanja, kako so gradili v času baroka, zakaj so stavbe videti tako razkošne in pročelja razgibana ter okrašena, kje se nahaja Robbov vodnjak, kje stoji original in kje kopija. Ugotavljali bomo, kako in na kakšen način so se kasnejši arhitekti zgledovali po starih mojstrih in s spoštovanjem do njih gradili naše mesto, kot ga poznamo danes. V drugem delu delavnice se bomo nato preizkusili še v gradnji baročne cerkve, ki jo poznamo pod imenom uršulinska cerkev.
Delavnica je namenjena otrokom med 5. in 12. letom.
V času delavnice, se lahko spremljevalci podate
na voden ogled razstave Marjan Šorli in udomačena arhitektura.
Prijave: izobrazevanje@mao.si"
["post_title"]=>
string(65) "Ustvarjalna delavnica: Barok v malem, zgradimo Uršulinsko cerkev"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(62) "ustvarjalna-delavnica-barok-v-malem-zgradimo-ursulinsko-cerkev"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2025-11-28 17:00:11"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2025-11-28 16:00:11"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=32416"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#9511 (24) {
["ID"]=>
int(32405)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2025-11-27 13:27:39"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2025-11-27 12:27:39"
["post_content"]=>
string(1879) "Na Ta veseli dan kulture Muzej za arhitekturo in oblikovanje tradicionalno odpira vrata brezplačnim vsebinam za vse generacije. V MiniMAO igralnici, namenjeni mladim raziskovalcem prostora in oblik, bomo stopili v svet arhitekturnih zgodb, dediščine in ustvarjanja, obiskovalci pa se boste lahko pridružili vodstvu po razstavi Marjan Šorli in udomačena arhitektura.
Vabljeni, da z nami preživite Ta veseli dan kulture. Vstop je brezplačen.
15.00–18.00 MiniMAO igralnica
V MiniMAO igralnici bodo otroci z zabavnimi učnimi pripomočki spoznavali raznolike teme z razstav, nato pa z novim znanjem in veliko domišljije ustvarjajo lastne izdelke. Spoznali bodo Prešernov Gaj v Kranju in neuresničeni mavzolej, ki ga je načrtoval arhitekt Plečnik v Vrbi na Gorenjskem. Iz legokock bodo lahko gradili zavetja, hiše in nebotičnike. Pri mlajših so k sodelovanju vabljeni tudi starši.
17.00 Voden ogled razstave Marjan Šorli in udomačena arhitektura
Razstava
Marjan Šorli in udomačena arhitektura je prva v novi seriji razstav Predogled, ki zbirko MAO z inovativnim pristopom odpirajo in predstavljajo javnosti. V letošnjem letu, ravno v septembru, obeležujemo 110-letnico rojstva in 50-letnico smrti arhitekta Marjana Šorlija (1915–1975), projektanta, pisca, misleca, predavatelja, izjemnega avtorja, ki ga je zgodovina arhitekture do sedaj najpogosteje obšla. Razstava se posveča raziskovanju arhitektovega dela, vendar ne v klasični zaprti kurirani obliki, temveč kot odprt komentar raznolikega gradiva, ki ga je muzej ravnokar pridobil v svojo zbirko.
Po razstavi vas bo popeljala umetnostna zgodovinarka Katarina Metelko."
["post_title"]=>
string(27) "Ta veseli dan kulture v MAO"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(29) "ta-veseli-dan-kulture-v-mao-4"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2025-11-27 13:40:27"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2025-11-27 12:40:27"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=32405"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#9512 (24) {
["ID"]=>
int(32367)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2025-11-20 13:31:13"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2025-11-20 12:31:13"
["post_content"]=>
string(3067) "Vabimo vas na voden ogled Arhitektura v živo v Kranju, kjer bomo skozi izbrane prostorske poudarke odkrivali izjemen opus arhitekta Marjana Šorlija, enega ključnih snovalcev modernega povojnega Kranja.
Ogled je brezplačen, prijave zbiramo na: izobrazevanje@mao.si
* Člani ZAPS za udeležbo prejmejo 1KT sklop B (Teorija in referenčna praksa).
Marjan Šorli (1915–1975), rojen na Rupi pri Kranju, je eden ključnih arhitektov povojnega slovenskega modernizma in ustvarjalec, ki je kot arhitekt v Projektivnem podjetju Kranj ter kot mestni arhitekt (1957–1959) sooblikoval razvoj mesta v času njegove najintenzivnejše rasti.
Šorli je bil izjemno raznolik ustvarjalec – urbanist, arhitekt in načrtovalec javnega prostora. V okviru Ministrstva za gradnje je soavtorsko pripravljal regulacijske načrte številnih slovenskih krajev, njegova najbolj celovita urbanistična naloga pa je bila
generalni ureditveni načrt Kranja iz leta 1949. Z njim je začrtal sodobno mestno strukturo, nove soseske Zlato polje, Planina in Huje ter idejo »zelenega sistema«, ki je Kranj povezoval preko kanjona Kokre, Savskega otoka in zelenih pasov med stanovanjskimi območji.
Med njegovimi najbolj prepoznavnimi deli v Kranju so:
- Prešernov gaj (z Ruško Ogorevc, 1950–52), subtilna preobrazba nekdanjega pokopališča v tihi spominski park;
- paviljon ob šoli in vrt z mostom (1951–53), eden prvih primerov moderne krajinske arhitekture v mestu;
- Mestna kavarna in slaščičarna (1953–54);
- otroški vrtec na Planini (vrtec Tatjane Odrove, dan. Sonček) (1957–58), mednarodno prepoznan kot vzoren primer novega pristopa k predšolski arhitekturi;
- stanovanjske zazidave Zlato polje, Vodovodni stolp in Huje ter značilni stanovanjski stolpiči z zamaknjenimi etažami;
- Mestna mesnica (1960), drzna sodobna interpolacija v historični ambient;
- prizidek Merkurja in ureditev Jahačevega prelaza (1956–57);
- ter Nebotičnik z lekarno in banko (1960–64), nova višinska dominanta, ki je mestu vtisnila sodoben značaj.
Na sprehodu bomo odkrivali ključne točke tega razvoja, od mirnih zelenih ambientov do drznih rešitev oziroma arhitekturnih posegov, ki so Kranj popeljali v moderno dobo. Z nami bodo dr.
Martina Malešič in
Andraž Keršič, kustosa razstave
Marjan Šorli in udomačena arhitektura v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), ter
Petra Puhar, avtorica velike pregledne razstave
Šorlijev Kranj,
Arhitekt Marjan Šorli – 110 let od rojstva in 50 let od smrti v Mestni knjižnici Kranj.
Vodstvo organiziramo v sodelovanju z Mestno knjižnico Kranj in Layerjevo hišo."
["post_title"]=>
string(61) "Arhitektura v živo: Marjan Šorli, arhitekt modernega Kranja"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(57) "arhitektura-v-zivo-marjan-sorli-arhitekt-modernega-kranja"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2025-12-02 11:30:24"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2025-12-02 10:30:24"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=32367"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#9513 (24) {
["ID"]=>
int(32263)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2025-10-30 14:31:51"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2025-10-30 13:31:51"
["post_content"]=>
string(1240) "Kaj imajo skupnega pesnik France Prešeren in arhitekta Jože Plečnik in Marjan Šorli? Spoznali bomo neuresničen Plečnikov projekt mavzoleja, ki ga je želel postaviti pesniku v spomin v njegovi rojstni vasi, v Vrbi na Gorenjskem.
Na razstavi Marjan Šorli in udomačena arhitektura pa si bomo ogledali Prešernov gaj, ki ga je načrtoval Marjan Šorli v Kranju. Pogovarjali se bomo o tem, kako sledimo ritmu v poeziji in kako ujamemo ritem v arhitekturi? Zanimala nas bo oblika krožnega templja, ki so jo poznali že stari Grki in je navdihnila tudi Plečnika v njegovi zamisli. Pobliže si bomo ogledali, kako je arhitekt Šorli oblikoval gaj, katere materiale je uporabil, kako je uredil poti, dal zasaditi breze in v gaj postavil majhno spominsko arhitekturo.
Na delavnici bomo izdelali pomanjšani gaj, maketo v kartonu.
Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
V času ustvarjalne delavnice se bo za spremljevalce otrok odvijal
voden ogled po razstavi Marjan Šorli in udomačena arhitektura."
["post_title"]=>
string(51) "Ustvarjalna delavnica: Plečnik in Šorli Prešernu"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(25) "plecnik-in-sorli-presernu"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2025-11-05 12:04:13"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2025-11-05 11:04:13"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=32263"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#9514 (24) {
["ID"]=>
int(32264)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2025-11-03 11:37:02"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2025-11-03 10:37:02"
["post_content"]=>
string(7393) "ARHITEKTURA V ŽIVO, RAVNIKAR V NOVI GORICI
10.00–11.30
Zbirno mesto: na razstavi Sijoče nevidno mesto, v pritličju Eda centra, Delpinova 18, 5000 Nova Gorica
Dogodek je akreditiran pri ZAPS z 2 kreditnima točkami iz sklopa B.
Prostorske kvalitete Nove Gorice, ki jih danes prepoznavamo kot najznačilnejše, izhajajo iz načrta Nove Gorice, ki ga je naredil arhitekt Edvard Ravnikar v prvih povojnih letih, v iskanju prostorskih znakov nove razmejitve in bolj humanega prostora. Čeprav zaradi gospodarskih in finančnih razlogov marsikaj ni bilo zgrajeno, praznine še danes soustvarjajo mesto. Poleg Edvarda Ravnikarja, ki je na projektu Nove Gorice sodeloval le nekaj let, je v mestu pustilo pečat še veliko drugih arhitektov: Vinko Glanz z občinsko stavbo, Marijan Vrtovec s prvo projektirano peš cono v takratni Jugoslaviji, dolgoletni mestni urbanist Tomaž Vuga, z najbolj poznano sosesko Gradnikove brigade, Vojteh Ravnikar z gledališčem in knjižnico, Sadar+Vuga arhitekti z nedavno prenovo železniške postaje in podhoda v okviru EPK distrikta.
Novo Gorico si bomo ogledali z izhodiščem na razstavi Sijoče nevidno mesto, ki jo je skupina Nonument Group pripravila v Eda centru v Novi Gorici, v okviru Evropske prestolnice kulture 2025. Razstava raziskuje in izpostavlja porušene, prezidane, na pol zgrajene, zapuščene in neizvedene projekte. Gre za javne prostore, stavbe in druge arhitekturne elemente, ki so bili zasnovani z ljubeznijo in s predanostjo do mesta vrtnic, vendar so danes v fizičnem prostoru nevidni. Ševilni med njimi, kot je bila betonska sončna skulptura za legendarnim kompleksom Argonavti, so bili že zdavnaj porušeni. Drugi, denimo Park znanja arhitekta Borisa Podrecce, so ostali le ideje na papirju. Tretji, na primer projekt 12 Ravnikarjevih blokov, so bili izvedeni le delno, zgradili so 6 objektov na južni strani Magistrale, zrcalnih 6 na severni strani pa ne. Prav s temi prazninami in z nedokončanimi ureditvami, ki dajejo mestu dvojno podobo nedosegljivega ideala in večnega gradbišča, Nova Gorica ohranja kal utopičnega mesta, ki iz realiziranih utopij ponavadi tako hitro izgine.
Na sprehodu po Novi Gorici si bomo ogledali preplet zgrajenih in nezgrajenih plasti mesta. Vodila bo Eva Sušnik, soavtorica razstave Sijoče nevidno mesto, arhitektka, ki živi in dela v Novi Gorici. Kot piska sodeluje z arhitekturno revijo Outsider, pa tudi z revijo Razpotja in Isonzo-Soča. Zanimata jo prostor in arhitekturna zgodovina somestja Gorice in Nove Gorice.
PREDSTAVITEV KNJIGE STRUKTURA MODERNOSTI: ISKANJA EDVARDA RAVNIKARJA
12.00–13.30
Predstavitev dvojezične znanstvene monografije o Edvardu Ravnikarju in pogovor z urednikom dr. Milošem Koscem ter ostalimi ustvarjalkami in ustvarjalci knjige
Arhitekt Edvard Ravnikar je s svojo metodo dela vedno znova dokazoval, da se ustvarjalnost porodi ravno iz napajanja z ustvarjalnim dvomom in s kritično analizo stanja, ki sta temelja vsake izvirne intervencije v svet. Zato v času družbenih in okoljskih sprememb 21. stoletja Ravnikarjeva arhitektura ni samo poglavje iz zgodovine modernizma, ampak tudi intelektualni izziv, ki kaže, kako lahko arhitekt s kultivacijo ustvarjalnega dvoma v prostoru, risbi, sliki in besedi posega v polje družbenega in tako postavlja ogrodje boljšega sveta.
Pravkar izdana knjiga Struktura modernosti predstavlja nove prispevke raziskovalcev o delu in misli našega osrednjega arhitekta modernizma, ki obenem velja tudi za očeta urbanistične podobe Nove Gorice. Na podlagi raziskave Ravnikarjeve zapuščine, ki so jo v letih 2022 in 2023 Muzeju za arhitekturo in oblikovanje predali njegovi dediči, in donacije Fakulteta za arhitekturo, ki je del zbirke MAO že poldrugo desetletje, sta nastali razstava in knjiga Struktura modernosti: iskanja Edvarda Ravnikarja, ki raziskovalni poudarek od preučevanja realiziranih Ravnikarjevih del premikata proti arhitektovemu specifičnemu ustvarjalnemu procesu. V knjigi predstavljamo kompleksnost razvoja, iskanja, dilem, sprememb in usode nekaterih ključnih Ravnikarjevih del, s katerimi je arhitekt kritično preizprašal idejne in oblikovalske dogme mednarodnega sloga in postavil temelje samoniklega modernizma ljubljanske šole za arhitekturo.
Pet sklopov Ravnikarjevega ustvarjanja za slovensko in tudi mednarodno zgodovino arhitekturnega modernizma pomenijo točke intelektualnega in ustvarjalnega preobrata. Susanna Campeotto piše o Ravnikarjevih spominskih ureditvah iz petdesetih in zgodnjih šestdesetih let, ki so ustvarile nov, s krajino intimno povezan spominski jezik, ki je likovnost modernizma združeval z izkušnjami iz Plečnikove šole. Aleš Vodopivec zasnovo in proces izgradnje stavbe Okrajnega ljudskega odbora Kranj razume kot izvirno sintezo modernizma in tradicije, ki je osnovni temeljni kamen slovenske arhitekturne samozavesti dvajsetega stoletja. Vladimir Kulić bere Ravnikarjev proces ustvarjanja Trga revolucije v Ljubljani kot ustvarjanje novega arhitekturnega znanja, ki je zasidrano v tradiciji in od nje obenem tudi emancipirano. V neuresničenih urbanističnih načrtih za Skopje in Benetke sam iščem sledi Ravnikarjevega radikalnega urbanističnega projekta, temelječega na podlagi kritične analize problemov, ki jih je v šestdesetih letih vse očitneje povzročal ortodoksni modernizem, namesto, da bi jih razreševal. Martina Malešič z raziskavo ukvarjanja arhitekta in njegovih učenk in učencev z vprašanjem modernega stanovanja poudarja pomen Ravnikarjevega seminarja kot ustvarjalnega laboratorija idej in njihove diseminacije v strokovni in splošni javnosti. Nika Novak in Maruša Dražil predstavljata strokovne dileme pri sprejemu in obdelavi Ravnikarjeve zapuščine v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, ki odpirajo tudi vprašanja hrambe in dostopnosti arhitekturnih arhivov v enaindvajsetem stoletju. Slikovne priloge predstavljajo izbor arhivskega gradiva iz Ravnikarjevega arhiva zbirke Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Fotografije Petra Žargija pa so avtorski komentar stanja, ohranjenosti in (ne)ustrezne rabe Ravnikarjevih del v letu 2023. Knjigo prepredajo odlomki iz Ravnikarjevih osebnih dnevnikov, ki so v lasti njegovih potomcev in so v veliki meri neobljavljeni.
MAO ZBIRKA – OGLED NAČRTOV NOVE GORICE V ŽIVO
13.30–14.00
Ogled izbora Ravnikarjevih načrtov in skic za Novo Gorico iz zbirke MAO v pritličju Eda centra, Delpinova 18, 5000 Nova Gorica
Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v svoji arhitekturni zbirki hrani bogato zapuščino Edvarda Ravnikarja, v kateri je tudi nekaj načrtov, skic in fotografij iz obdobja snovanja Nove Gorice. Na dogodku bodo imeli obiskovalci edinstveno priložnost gradivo videti v živo in si ga natančno ogledati skupaj s kustosi ter strokovnjaki za Ravnikarjevo arhitekturo.
Dogodek je nastal v soorganizaciji MAO, MoTA - Muzeja tranzitornih umetnosti, Nonument Group in GO! 2025.
Prijave: izobrazevanje@mao.si"
["post_title"]=>
string(115) "Arhitektura v živo: Ravnikar v Novi Gorici, predstavitev knjige Struktura modernosti in ogled načrtov Nove Gorice"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(111) "arhitektura-v-zivo-ravnikar-v-novi-gorici-predstavitev-knjige-struktura-modernosti-in-ogled-nacrtov-nove-gorice"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2025-11-12 12:18:20"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2025-11-12 11:18:20"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=32264"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#9515 (24) {
["ID"]=>
int(32079)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2025-09-26 15:22:17"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2025-09-26 13:22:17"
["post_content"]=>
string(1575) "Razstava Marjan Šorli in udomačena arhitektura je prva v novi seriji razstav Predogled, ki zbirko MAO z inovativnim pristopom odpirajo in predstavljajo javnosti. V letošnjem letu, ravno v septembru, obeležujemo 110-letnico rojstva in 50-letnico smrti arhitekta Marjana Šorlija (1915–1975), projektanta, pisca, misleca, predavatelja, izjemnega avtorja, ki ga je zgodovina arhitekture do sedaj najpogosteje obšla. Razstava se posveča raziskovanju arhitektovega dela, vendar ne v klasični zaprti kurirani obliki, temveč kot odprt komentar raznolikega gradiva, ki ga je muzej ravnokar pridobil v svojo zbirko.
Po razstavi vas bodo popeljali:
9. 11. – Andraž Keršič (ob 11 h)
23. 11. – Martina Malešič in Andraž Keršič (ob 11 h)
3. 12. – Katarina Metelko (ob 17 h)
7. 12. – Katarina Metelko (ob 11 h)
Svoje najmlajše lahko v času vodenega ogleda prepustite muzejskim animatorkam na ustvarjalnih delavnicah:
9. 11. –
Hiša, blok, nebotičnik (ob 11 h)
23. 11. –
Plečnik in Šorli Prešernu (ob 11 h)
3. 12. –
MiniMAO igralnica (15–18 h)
"
["post_title"]=>
string(60) "Voden ogled razstave Marjan Šorli in udomačena arhitektura"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(58) "voden-ogled-razstave-marjan-sorli-in-udomacena-arhitektura"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2025-11-27 14:23:36"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2025-11-27 13:23:36"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=32079"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#9516 (24) {
["ID"]=>
int(32262)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2025-10-30 14:24:48"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2025-10-30 13:24:48"
["post_content"]=>
string(1077) "Na delavnici
Hiša, blok, nebotičnik bomo raziskovali svet bivanja. Od zavetja do hiše in naselja, od bloka do soseske, ter vse do nebotičnika in mesta. Potovali bomo od domačega k skupnemu, od malega merila k velikemu. Otroci bodo nato s pomočjo različnih materialov (karton, lesena paličja, legokocke najrazličnejših velikosti), oblik in barv gradili svoje sanjske stavbe in pri tem razmišljali, kaj pravzaprav naredi prostor domač. Pogovarjali se bomo o arhitekturi kot delu vsakdanjega življenja, o arhitekturi, ki oblikuje naše bivanje, spomine in odnose. Šorlijeva dela na razstavi pa bodo služila kot izhodišče za svobodno, domiselno in igrivo ustvarjanje
.
Delavnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
V času ustvarjalne delavnice se bo za spremljevalce otrok odvijal
voden ogled po razstavi Marjan Šorli in udomačena arhitektura."
["post_title"]=>
string(46) "Ustvarjalna delavnica Hiša, blok, nebotičnik"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(42) "ustvarjalna-delavnica-hisa-blok-neboticnik"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2025-11-05 12:03:09"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2025-11-05 11:03:09"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=32262"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#9517 (24) {
["ID"]=>
int(32080)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2025-09-26 15:28:28"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2025-09-26 13:28:28"
["post_content"]=>
string(937) "Naš material za ustvarjanje na delavnici bo les. Ugotavljali bomo, kako se je uporabljal v arhitekturi ali oblikovanju skozi zgodovino. Skozi čutila bomo spoznavali lastnosti materiala in sestavljali, gradili, razstavljali … Je les res »topel«, ali diši, kako nastane žagovina, ali vezana plošča spominja na napolitanke? Ali les resnično izginja? Ugotavljali bomo, kje vse je prisoten v našem vsakdanu. Ogledali si bomo razstavo Marjan Šorli in udomačena arhitektura in poiskali vse arhitekturne elemente v lesu, nato pa se preizkusili v gradnji lesenih pomanjšanih stavb.
Ustvarjalnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.
Medtem ko vaši najmlajši brezskrbno ustvarjajo, se njihovi spremljevalci lahko pridružite vodenemu ogledu razstave
Marjan Šorli in udomačena arhitektura.
"
["post_title"]=>
string(41) "Ustvarjalna delavnica: Les in arhitektura"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(40) "ustvarjalna-delavnica-les-in-arhitektura"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2025-09-26 15:49:13"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2025-09-26 13:49:13"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=32080"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#9518 (24) {
["ID"]=>
int(31931)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2025-09-04 16:36:05"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2025-09-04 14:36:05"
["post_content"]=>
string(563) "Kako lahko prostorske teme služijo kot izhodišče za vključevanje skupnosti? Kako prehajamo od poslušanja k soustvarjanju? Pogovor združuje strokovnjakinje z različnih področij, ki razvijajo participativne pristope, sodelovanje z lokalno skupnostjo in raziskujejo zgodovino ter življenje sosesk, kot so Fužine.
Sodelujejo: Meta Kutin (arhitektka in pedagoginja), Nives Ličen (FF), Boštjan Botas Kenda (ALUO), Blažka Kirm (MAO), Martina Malešič (MAO)
Predavanje bo akreditirano pri ZAPS z 1 kt iz sklopa B."
["post_title"]=>
string(57) "Prostorske teme združujejo ljudi - participativne prakse"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(60) "mvs-3-prostorske-teme-zdruzujejo-ljudi-participativne-prakse"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2025-10-19 15:26:41"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2025-10-19 13:26:41"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=31931"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#9519 (24) {
["ID"]=>
int(32070)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2025-09-26 15:09:33"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2025-09-26 13:09:33"
["post_content"]=>
string(1468) "
Dogodek zaradi bolezni prestavljamo na nov termin, ki bo objavljen v prihodnih dneh.
Fužine so ena zadnjih družbeno načrtovanih sosesk. Soseska ima v primerjavi z drugimi soseskami veliko javnega prostora s kulturnim središčem, izobraževalnimi ustanovami, športnimi igrišči in rekreativnimi območji. Prva faza gradnje (od štirih) se je začela leta 1977, končala pa leta 1988. Dr. Vladimir Brezar je bil eden od projektantov soseske. Njegovo raziskovalno, strokovno in pedagoško delo se osredotoča na področje stanovanjske gradnje.
Z Vladimirjem Brezarjem se bo pogovarjala umetnostna zgodovinarka in kustosinja
Martina Malešič.
Dogodek bo akreditiran pri ZAPS z 1 kt iz sklopa B.
Pogovor je prvi v nizu intervjujev s sodobniki, ki nastajajo v sklopu ERC Consolidator Grant projekta
Pravica do stanovanja: Proizvodnja prostorov vsakdanjega življenja v Jugoslaviji (1945–1991), ki ga vodi Institut za povijest umjetnosti iz Zagreba v sodelovanju z MAO, Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani in Centrom za kulturološka i povijesna istraživanja socijalizma, Sveučilište Jurja Dobrile v Pulju.
Preberite več na ipu.hr >>.
"
["post_title"]=>
string(72) "ODPADE! Gradnja Novih Fužin: pogovor z arhitektom Vladimirjem Brezarjem"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(62) "gradnja-novih-fuzin-pogovor-z-arhitektom-vladimirjem-brezarjem"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2025-10-16 09:22:18"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2025-10-16 07:22:18"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=32070"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#9520 (24) {
["ID"]=>
int(32009)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2025-09-19 11:41:28"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2025-09-19 09:41:28"
["post_content"]=>
string(3299) "
VSA MESTA SO ZAPOLNJENA.
Vabimo vas na posebno vodstvo po Uršulinski cerkvi in samostanskem kompleksu, kjer se prepletata baročna dediščina in modernistične intervencije. Spoznajte zgodovino cerkve, njenega mogočnega pročelja, notranjih kapel in bogate zbirke likovnih del, ob tem pa odkrijte Plečnikove in Ravnikarjeve preobrazbe mestnega prostora.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
Uršulinke so v Ljubljano prišle leta 1702 na pobudo Jakoba Schella pl. Schellenburga in njegove žene Ane Katarine; par je kupil zemljišča, na katerih so nato po načrtih arhitekta Carla Martinuzzija leta 1713 začeli graditi samostanska poslopja, leta 1718 pa še cerkev. Ta ima mogočno pročelje s kolosalnimi tričetrtinskimi stebri, ki jih nad vencem krona borrominijevsko čelo z »gotskimi« nišami. Cerkvena ladja je dvopolna, s stranskimi serlianastimi kapelami in emporami nad njimi ter z obokom, značilnim za beneško arhitekturo. Cerkev sicer sodi v vrsto dvoranskih prostorov, a poudarek ni več na kupoli na križišču, temveč je bogato osvetljeni motiv kupole prestavljen v prezbiterij. Notranjščina je ostala neposlikana, tako da ohranjajo veljavo čisti arhitekturni členi, hrani pa vrsto pomembnih likovnih del. Veliki oltar iz let 1733–1744 je delo Francesca Robbe, med številnimi slikami v zbirki pa je treba omeniti sliko Santeja Perande in Mattea Ponzoneja (prej pripisana Palmi ml.), ki je nekdaj krasila veliki oltar kapucinske cerkve. Cerkveni zvonik je asimetrično pritisnjen k zadnji steni prezbiterija; ozki predprostor pred cerkvijo je v letih 1928–1932 nekoliko podaljšal arhitekt Jože Plečnik z ureditvijo Kongresnega trga. V os cerkve je postavil steber Sv. trojice, ki je prvotno stal na Ajdovščini. V sklopu obnove fasade je preuredil stopnišče z novim vstopnim balkonom, v notranjščini pa je oblikoval še oltar brezjanske Matere božje. V šestdesetih letih 20. stoletja je arhitekt Anton Bitenc prenavljal samostanski kompleks,z interpolacijami v notranjščini in prevotlitvami pritličja ob današnji Slovenski cesti. Na območju nekdanjega samostanskega vrta, ki je v 17. stoletju pripadal družinama Auersperg in Eggenberg, je arhitekt Edvard Ravnikar s sodelavci zasnoval Trg revolucije (danes Trg republike) – novo središče političnega, kulturnega in gospodarskega življenja Slovenije, moderno agoro (1960–1983). Na urbanistični ravni je v mestno podobo prinesel popolnoma novo merilo in prostor odprl meščanom. Na trgu je bil poleg dveh stolpnic in veleblagovnice Maximarket zgrajen tudi Kulturni dom Ivana Cankarja.
Vodil bo dr. Miloš Kosec, arhitekt, ki deluje kot docent, predavatelj in raziskovalec na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Leta 2013 je diplomiral na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo z diplomsko nalogo, za katero je prejel študentsko Plečnikovo nagrado ter študentsko Prešernovo nagrado, na londonski Univerzi Birkbeck pa je doktoriral iz pasivnosti v arhitekturi. Deluje kot kustos in kot publicist. Je sokustos razstave »Naše lepo stoletje« – Uršulinska cerkev in modernizem v MAO.
"
["post_title"]=>
string(53) "Arhitektura v živo: Uršulinska cerkev in modernizem"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(50) "arhitektura-v-zivo-ursulinska-cerkev-in-modernizem"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2025-10-14 15:15:05"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2025-10-14 13:15:05"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=32009"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#9967 (24) {
["ID"]=>
int(32029)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2025-09-24 15:54:00"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2025-09-24 13:54:00"
["post_content"]=>
string(867) "Razstava Marjan Šorli in udomačena arhitektura je prva v novi seriji razstav Predogled, ki zbirko MAO z inovativnim pristopom odpirajo in predstavljajo javnosti. V letošnjem letu, ravno v septembru, obeležujemo 110-letnico rojstva in 50-letnico smrti arhitekta Marjana Šorlija (1915–1975), projektanta, pisca, misleca, predavatelja, izjemnega avtorja, ki ga je zgodovina arhitekture do sedaj najpogosteje obšla. Razstava se posveča raziskovanju arhitektovega dela, vendar ne v klasični zaprti kurirani obliki, temveč kot odprt komentar raznolikega gradiva, ki ga je muzej ravnokar pridobil v svojo zbirko.
Svoje najmlajše lahko v času vodenega ogleda prepustite muzejskim animatorkam
na ustvarjalni delavnici Lego hiša.
"
["post_title"]=>
string(60) "Voden ogled razstave Marjan Šorli in udomačena arhitektura"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(5) "32029"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2025-09-24 16:02:36"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2025-09-24 14:02:36"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=32029"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
