Za to poizvedbo ni rezultatov.
object(WP_Post)#9521 (24) {
["ID"]=>
int(32070)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2025-09-26 15:09:33"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2025-09-26 13:09:33"
["post_content"]=>
string(1468) "
Dogodek zaradi bolezni prestavljamo na nov termin, ki bo objavljen v prihodnih dneh.
Fužine so ena zadnjih družbeno načrtovanih sosesk. Soseska ima v primerjavi z drugimi soseskami veliko javnega prostora s kulturnim središčem, izobraževalnimi ustanovami, športnimi igrišči in rekreativnimi območji. Prva faza gradnje (od štirih) se je začela leta 1977, končala pa leta 1988. Dr. Vladimir Brezar je bil eden od projektantov soseske. Njegovo raziskovalno, strokovno in pedagoško delo se osredotoča na področje stanovanjske gradnje.
Z Vladimirjem Brezarjem se bo pogovarjala umetnostna zgodovinarka in kustosinja
Martina Malešič.
Dogodek bo akreditiran pri ZAPS z 1 kt iz sklopa B.
Pogovor je prvi v nizu intervjujev s sodobniki, ki nastajajo v sklopu ERC Consolidator Grant projekta
Pravica do stanovanja: Proizvodnja prostorov vsakdanjega življenja v Jugoslaviji (1945–1991), ki ga vodi Institut za povijest umjetnosti iz Zagreba v sodelovanju z MAO, Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani in Centrom za kulturološka i povijesna istraživanja socijalizma, Sveučilište Jurja Dobrile v Pulju.
Preberite več na ipu.hr >>.
"
["post_title"]=>
string(72) "ODPADE! Gradnja Novih Fužin: pogovor z arhitektom Vladimirjem Brezarjem"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(62) "gradnja-novih-fuzin-pogovor-z-arhitektom-vladimirjem-brezarjem"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2025-10-16 09:22:18"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2025-10-16 07:22:18"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=32070"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#9522 (24) {
["ID"]=>
int(32009)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2025-09-19 11:41:28"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2025-09-19 09:41:28"
["post_content"]=>
string(3299) "
VSA MESTA SO ZAPOLNJENA.
Vabimo vas na posebno vodstvo po Uršulinski cerkvi in samostanskem kompleksu, kjer se prepletata baročna dediščina in modernistične intervencije. Spoznajte zgodovino cerkve, njenega mogočnega pročelja, notranjih kapel in bogate zbirke likovnih del, ob tem pa odkrijte Plečnikove in Ravnikarjeve preobrazbe mestnega prostora.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
Uršulinke so v Ljubljano prišle leta 1702 na pobudo Jakoba Schella pl. Schellenburga in njegove žene Ane Katarine; par je kupil zemljišča, na katerih so nato po načrtih arhitekta Carla Martinuzzija leta 1713 začeli graditi samostanska poslopja, leta 1718 pa še cerkev. Ta ima mogočno pročelje s kolosalnimi tričetrtinskimi stebri, ki jih nad vencem krona borrominijevsko čelo z »gotskimi« nišami. Cerkvena ladja je dvopolna, s stranskimi serlianastimi kapelami in emporami nad njimi ter z obokom, značilnim za beneško arhitekturo. Cerkev sicer sodi v vrsto dvoranskih prostorov, a poudarek ni več na kupoli na križišču, temveč je bogato osvetljeni motiv kupole prestavljen v prezbiterij. Notranjščina je ostala neposlikana, tako da ohranjajo veljavo čisti arhitekturni členi, hrani pa vrsto pomembnih likovnih del. Veliki oltar iz let 1733–1744 je delo Francesca Robbe, med številnimi slikami v zbirki pa je treba omeniti sliko Santeja Perande in Mattea Ponzoneja (prej pripisana Palmi ml.), ki je nekdaj krasila veliki oltar kapucinske cerkve. Cerkveni zvonik je asimetrično pritisnjen k zadnji steni prezbiterija; ozki predprostor pred cerkvijo je v letih 1928–1932 nekoliko podaljšal arhitekt Jože Plečnik z ureditvijo Kongresnega trga. V os cerkve je postavil steber Sv. trojice, ki je prvotno stal na Ajdovščini. V sklopu obnove fasade je preuredil stopnišče z novim vstopnim balkonom, v notranjščini pa je oblikoval še oltar brezjanske Matere božje. V šestdesetih letih 20. stoletja je arhitekt Anton Bitenc prenavljal samostanski kompleks,z interpolacijami v notranjščini in prevotlitvami pritličja ob današnji Slovenski cesti. Na območju nekdanjega samostanskega vrta, ki je v 17. stoletju pripadal družinama Auersperg in Eggenberg, je arhitekt Edvard Ravnikar s sodelavci zasnoval Trg revolucije (danes Trg republike) – novo središče političnega, kulturnega in gospodarskega življenja Slovenije, moderno agoro (1960–1983). Na urbanistični ravni je v mestno podobo prinesel popolnoma novo merilo in prostor odprl meščanom. Na trgu je bil poleg dveh stolpnic in veleblagovnice Maximarket zgrajen tudi Kulturni dom Ivana Cankarja.
Vodil bo dr. Miloš Kosec, arhitekt, ki deluje kot docent, predavatelj in raziskovalec na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Leta 2013 je diplomiral na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo z diplomsko nalogo, za katero je prejel študentsko Plečnikovo nagrado ter študentsko Prešernovo nagrado, na londonski Univerzi Birkbeck pa je doktoriral iz pasivnosti v arhitekturi. Deluje kot kustos in kot publicist. Je sokustos razstave »Naše lepo stoletje« – Uršulinska cerkev in modernizem v MAO.
"
["post_title"]=>
string(53) "Arhitektura v živo: Uršulinska cerkev in modernizem"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(50) "arhitektura-v-zivo-ursulinska-cerkev-in-modernizem"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2025-10-14 15:15:05"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2025-10-14 13:15:05"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=32009"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#9523 (24) {
["ID"]=>
int(32029)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2025-09-24 15:54:00"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2025-09-24 13:54:00"
["post_content"]=>
string(867) "Razstava Marjan Šorli in udomačena arhitektura je prva v novi seriji razstav Predogled, ki zbirko MAO z inovativnim pristopom odpirajo in predstavljajo javnosti. V letošnjem letu, ravno v septembru, obeležujemo 110-letnico rojstva in 50-letnico smrti arhitekta Marjana Šorlija (1915–1975), projektanta, pisca, misleca, predavatelja, izjemnega avtorja, ki ga je zgodovina arhitekture do sedaj najpogosteje obšla. Razstava se posveča raziskovanju arhitektovega dela, vendar ne v klasični zaprti kurirani obliki, temveč kot odprt komentar raznolikega gradiva, ki ga je muzej ravnokar pridobil v svojo zbirko.
Svoje najmlajše lahko v času vodenega ogleda prepustite muzejskim animatorkam
na ustvarjalni delavnici Lego hiša.
"
["post_title"]=>
string(60) "Voden ogled razstave Marjan Šorli in udomačena arhitektura"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(5) "32029"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2025-09-24 16:02:36"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2025-09-24 14:02:36"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=32029"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#9524 (24) {
["ID"]=>
int(32030)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2025-09-24 16:02:01"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2025-09-24 14:02:01"
["post_content"]=>
string(943) "Sprehodili se bomo po razstavi
Marjan Šorli in udomačena arhitektura ter spoznavali hiše, ki jih je načrtoval ali skiciral na študijski poti po Bosni in Makedoniji. Iskali bomo podobnosti in razlike, se pogovarjali o arhitekturnih elementih hiše, o materialih, o tem, kaj so teksture, o pomenu svetlobe in počutju v hišah. Kaj pomeni vrt ob hiši in kako pomembno je merilo človeka? V delavnici bomo za orodje pri gradnji hiš uporabili legokocke.
Ustvarjalnica je namenjena otrokom med 6. in 12. letom.
Vstopnine ni, del programa Z igro do dediščine.
Medtem ko vaši najmlajši brezskrbno ustvarjajo, se njihovi spremljevalci lahko pridružite vodenemu ogledu razstave
Marjan Šorli in udomačena arhitektura."
["post_title"]=>
string(32) "Ustvarjalna delavnica Lego hiša"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(31) "ustvarjalna-delavnica-lego-hisa"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2025-09-24 16:02:01"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2025-09-24 14:02:01"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=32030"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#9525 (24) {
["ID"]=>
int(31930)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2025-09-04 16:35:05"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2025-09-04 14:35:05"
["post_content"]=>
string(440) "Kakšna prihodnost čaka eno najbolj prepoznavnih sosesk Ljubljane? Kakšne načrte ima mestna uprava? Kakšen pomen imajo zelene površine za življenje v soseski. Pogovor z lokalnimi predstavniki in urbanistom bo poskušal odpreti prostor za skupni razmislek o prihodnosti Novih Fužin.
Sodelujejo: Miloš Kosec (Fakulteta za arhitekturo), Nejc Pulko (predsednik sveta ČS Moste), Gašper Medvešek (Fakulteta za arhitekturo)"
["post_title"]=>
string(23) "Prihodnost Novih Fužin"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(28) "mvs-3-prihodnost-novih-fuzin"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2025-10-06 14:14:35"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2025-10-06 12:14:35"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=31930"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#9526 (24) {
["ID"]=>
int(32140)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2025-10-03 13:25:26"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2025-10-03 11:25:26"
["post_content"]=>
string(590) "V mesecu oktobru bo Center aktivnosti Fužine (CAF) v skupnostnem prostoru priredil štiri delavnice. Prva bo 8. oktobra 2025:
Če želite vedeti, kako s smejalno vadbo po metodi joge smeha vplivamo na naše zdravje, kako dosežemo v sebi ravnovesje, da navzven delujemo bolj usklajeno, se nam pridružite in preskusite na delavnici, ki jo bo vodila Marta Sekolonik, licencirana učiteljica tovrstne vadbe. Marta pravi; »Ko so um, telo, čustva in duša v harmoniji, zazveniš navzven v pravi melodiji. Zato naj bo na vseh poteh, na začetku morda narejen, za njim pa kmalu iskren smeh."
["post_title"]=>
string(26) "Vadba smeha po metodi joge"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(32) "vadba-smeha-po-metodi-joge-smeha"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2025-10-07 11:21:43"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2025-10-07 09:21:43"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=32140"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#9527 (24) {
["ID"]=>
int(32155)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2025-10-08 10:55:53"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2025-10-08 08:55:53"
["post_content"]=>
string(2379) "Naš prenovljen skupnostni prostor v MAO te vabi tudi v oktobru! Pridruži se nam na delavnicah Centra aktivnosti Fužine,
odprtih torkih, ali tematskih četrtkih, kjer se z gosti z različnih področij posvečamo lokalnim temam in hkrati odpiramo prostor za razmislek o širših vprašanjih, ki se dotikajo urbanega življenje danes. V skupnostnem prostoru razvijamo ideje, soustvarjamo projekte ali preprosto uživamo v energiji soseske.
Oktobra Center aktivnosti Fužine (CAF) v skupnostnem prostoru prireja štiri delavnice.
Sreda, 8. 10., ob 10.00
VADBA SMEHA PO METODI JOGE SMEHA
Če želite vedeti, kako s smejalno vadbo po metodi joge smeha vplivamo na naše zdravje, kako dosežemo v sebi ravnovesje, da navzven delujemo bolj usklajeno, se nam pridružite in preizkusite na delavnici, ki jo bo vodila Marta Sekolonik, licencirana učiteljica tovrstne vadbe.
Sreda, 15. 10., ob 10.00
DELAVNICA ZVOČNA KOPEL (GONGI)
Zvoki gongov, himalajskih posod, kristalnih skled, uglašenih zvončkov in drugih instrumentov, umirjajo, sproščajo in uravnovešajo. Zvočna kopel pomaga pri globokem sproščanju in umiritvi. S seboj prinesite ležalno podlogo. Delavnico sproščanja z gongi bo vodila Jelka Klun, ki se ukvarja s kitajsko astrologijo, energijskim čiščenjem prostora, ima šolo tarota ter izvaja zvočne gong kopeli v Centru aktivnosti Fužine (CAF). Svoje znanje deli na platformi Mi smo face.
Sreda, 22. 10., ob 10.00
DELAVNICA IZDELAVE PAPIRNATIH ROŽIC
Rože bomo izdelovali iz več vrst krep papirja. Naučili se bomo, kako izdelati nagelj, vrtnico ali cvetje po lastni želji. Delavnico bosta vodili Jožica Mauser, ki je članica Centra aktivnosti Fužine (CAF) in Milka Debeljak.
Sreda, 29. 10., ob 10.00
DELAVNICA AKVARELA
Na delavnici boste spoznali slikarsko tehniko akvarel. Delavnico bo vodila Marija Strnad, ki se je izobraževala pri znanih slovenskih akademskih slikarjih. Redno se udeležuje slikarskih kolonij in extemporev ter je prejemnica več nagrad in priznanj. V Centru aktivnosti Fužine poučuje tehnike slikanja z akvarelom in akrilom. Svoje znanje deli na platformi Mi smo face."
["post_title"]=>
string(45) "Center aktivnosti Fužine x Muzej v skupnosti"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(44) "center-aktivnosti-fuzine-x-muzej-v-skupnosti"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2025-10-15 14:47:09"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2025-10-15 12:47:09"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=32155"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#9528 (24) {
["ID"]=>
int(32086)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2025-09-26 15:37:48"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2025-09-26 13:37:48"
["post_content"]=>
string(10547) "V Knjižnici Šiška se odpira razstava Plečnikovi študenti in drugi jugoslovanski arhitekti v Le Corbusierovem ateljeju. Razstava bo na ogled med 6. oktobrom in 6. novembrom 2025. Razstavo bo pospremilo predavanje kustosa dr. Boga Zupančiča z naslovom Plečnikovi študenti in drugi jugoslovanski arhitekt v Le Corbusierovem ateljeju, ki se bo v Knjižnici Šiška odvijalo v torek, 14. oktobra 2025, ob 19.30.
Predavanje bo akreditirano pri ZAPS z 1 kt iz sklopa B.
O razstavi
Na 15 razstavnih panojih in treh mizicah je predstavljenih 8 tematskih sklopov. Prvi sklop se osredotoča na arhitekte in njihove portrete ter navaja obdobja dela v ateljeju tako sedmih Plečnikovih kot drugih slovenskih in jugoslovanskih arhitektov, ki so delali v ateljeju Le Corbusierja v Parizu. Pred drugo svetovno jih je bilo vseh skupaj 17, Slovencev pa 10, kar nas uvršča v sam svetovni vrh arhitektov, ki so delali v njegovem ateljeju pred drugo svetovno vojno. Drugi sklop prikazuje certifikate, ki so jih kot dokazilo za delo v ateljeju napisali in/ali podpisali Le Corbusier, njegov bratranec Pierre Jeanneret in enega tudi Ernest Weissmann. Tretji sklop prikazuje odlično risbo Plečnikovih študentov v Plečnikovem seminarju, njihovo risbo in delavnost je nadvse občudoval tudi Le Corbusier. V četrtem sklopu so prikazani nekateri načrti, ki so jih risali pri Le Corbusieru, med drugim tudi urbanistični Severjev načrt za predel Macia v Barceloni in Ravnikarjev načrt za alžirski nebotičnik. Peti sklop se osredotoča na načrte in dela, ki so jih pod vtisom Corbusierovih idej napravili pred drugo svetovno vojno, kjer izstopajo številna natečajna dela. V šestem sklopu so predstavljena nekatera njihova pomembna izvedena dela po drugi svetovni vojni. V sedmem in osmem sklopu vidimo fotografije povezane z njihovim publicističnim, pedagoškim delom kot tudi razstave in mednarodne povezave, ki so obogatile tako slovensko pa tudi jugoslovansko arhitekturno sceno po drugi svetovni vojni. Plečnikovi študenti so se kmalu navdušili nad Corbusierovimi idejami, vendar so bili za razliko od drugih jugoslovanskih in svetovnih sledilcev tudi kritični do njih ter so se kmalu odvrnili od vse bolj pogosto ponavljajoče pa tudi poenostavljene moderne arhitekture, kar predvsem velja za Ravnikarjev krog arhitektov.
Na fotografiji iz leta 1939 sta arhitekt Marjan Tepina in arhitekt Le Corbusier v ateljeju na Rue de Sevres 35 v Parizu, fotograf pa je bil zelo verjetno arhitekt Edvard Ravnikar, iz arhitekturne zbirke MAO
Ob 60. obletnici smrti guruja moderne arhitekture Charles-Édouarda Jeannereta – Le Corbusiera
V ateljeju arhitektov Le Corbusiera in Pierra Jeannereta na Rue de Sèvres 35 v Parizu je delalo sedem Plečnikovih študentov, Miroslav Oražem, Milan Sever, Hrvoje Brnčić, Marjan Tepina, Jovan Krunić, Edvard Ravnikar in Marko Župančič. Poleg njih so tu delali še gradbeni podjetnik Fran Tavčar, gradbeni inženir Janko Bleiweis in arhitekt Feri Novak. Slovenskih arhitektov je bilo v obdobju pred drugo svetovno vojno, ob Francozih, Švicarjih in tistih iz ZDA, tu več kot vseh ostalih iz drugih delov sveta, kar deset, vseh jugoslovanskih pa je bilo sedemnajst. Od hrvaških arhitektov so bili v ateljeju dejavni Zvonimir Kavurić, Ernest Weissmann, Juraj Neidhardt, Ksenija Grisogono in Krsto Filipović, od srbskih pa samo Milorad Pantović in Branko Petričić, če Krunića prištejemo k Plečnikovim študentom. Najprej so v atelje prišli hrvaški arhitekti, kot prva januarja 1927 Kavurić in nato še Weissmann.
V začetku dvajsetih let 20. stoletja, v času porajajočega se funkcionalizma v arhitekturi, v obdobju Bauhausa in tudi kasneje, v času kongresov CIAM, so Plečnikovi študenti pričakovali, da jih bo na novoustanovljenem oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete v Ljubljani prof. Jože Plečnik, ki je veljal z obema svojima zgodnjima dunajskima projektoma, s cerkvijo Sv. Duha in Zacherlovo palačo, za začetnika modernizma, poučil o sodobnih tendencah v arhitekturi, vendar so se zmotili. Plečnik je funkcionalistično arhitekturo odklanjal, češ da je preveč razumska in hladna. Že prej, še bolj pa po obisku atenske Akropole leta 1927, se je navduševal nad klasičnimi principi in prvinami v arhitekturi, in to znanje je začel prenašati na svoje študente. »Kar zna Corbusier, znam tudi jaz, kar znam jaz, Corbusier ne zna!« Ni sprejemal industrializacije gradbene stroke, bliže so mu bili obrt in tradicionalni materiali. Študente je učil iskanja variantnih rešitev z nenehnim stremljenjem po bolj uporabnem in lepšem ter z navajanjem na trdo delo, tako da se ne bi takoj zadovoljili s prvo ponujeno rešitvijo. Razlog, da je pred drugo svetovno vojno kar petnajst odstotkov Plečnikovih študentov takoj po končanem študiju odšlo delat k Le Corbusieru in njegovemu bratrancu v Pariz, je bila želja po odmiku od tradicionalnih Plečnikovih nazorov, ki študentov, ki so hlepeli po aktualnih novostih, niso mogli zadovoljiti.
Študentski ogled mednarodne razstave dekorativne umetnosti in modernih industrij leta 1925 v Parizu, ki se mu prof. Plečnik ni hotel pridružiti in kjer so si njegovi študenti ogledali Le Corbusierovo stavbo L'Esprit Nouveau, je študente opogumil, da so kmalu po diplomi začeli poizvedovati po štipendijah francoske vlade za študij v francoski metropoli. Priporočila za štipendije jim je pisal prof. Plečnik, kar kaže na njegovo odprtost in širino. Že jeseni 1925 je odpotoval v Pariz arhitekt Dušan Grabrijan, vendar ne k Le Corbusieru, pač pa na izpopolnjevanje na École des Beaux-Arts. Aprila 1929 in v študijskem letu 1930/31 je bil v Le Corbusierovem ateljeju prvi Slovenec, arhitekt Miroslav Oražem. Prijateljstvo Dušana Grabrijana in zagrebškega arhitekta Juraja Neidhardta, ki je z Le Corbusierom sodeloval pri njegovih odmevnejših projektih, vse od januarja 1933 do srede leta 1935, je omogočilo, da je v študijskem letu 1933/34 v atelje s posredovanjem Neidhardta prišel Milan Sever. Dober vtis, ki sta ga z delom v ateljeju napravila prva Plečnikova študenta, je veljal kot vstopnica za druge slovenske in Plečnikove študente. Po triletnem premoru je sledila prava »invazija« Slovencev na atelje ali L'epoque slovène, kot jo je imenoval Le Corbusier. Od konca leta 1937 do junija 1939 so bili v časovnih zamikih in/ali skupaj v ateljeju Tavčar, Bleiweis in Novak ter plečnikovci Brnčić, Tepina, Krunić (prvič) in Ravnikar. V začetku decembra 1939, ko se je že začela druga svetovna vojna, sta vstopila v atelje Jovan Krunić, tokrat že drugič, in Marko Župančič. Medtem ko sta slednja v ateljeju risala načrte za vojaške objekte po sistemu francoskega konstruktorja Jeana Prouvéja, so trije Plečnikovi študenti, ki so že bili pri Le Corbusieru, torej Sever, Tepina in Ravnikar, doma pritegovali pozornost z natečajnimi arhitekturnimi in urbanističnimi deli. Med temi velja omeniti dve iz leta 1940: na arhitekturnem natečaju za Dom onemoglih na Bokalcah pri Ljubljani je Tepina prejel prvo nagrado, Ravnikar pa drugo; na natečaju za zazidavo in regulacijo Medloga pri Celju pa je zmagal Ravnikar, Tepina je bil drugi. Na natečaju za regulacijo Ljubljane leta 1941 so bili projekti omenjenih med odkupljenimi.
Po koncu druge svetovne vojne so v »novih časih«, v obdobju obnove porušene domovine, po krajši epizodi socialističnega realizma v slovenskem in jugoslovanskem prostoru prevladali modernistični koncepti urbanističnega načrtovanja in arhitekturnega oblikovanja. Le Corbusierove zamisli so imele pomembno mesto pri modernizaciji družbe. Plečnikovi in tudi drugi jugoslovanski arhitekti, ki so delali pri Le Corbusieru, so zasedli pomembna mesta v upravi, državnih birojih in na univerzi ter so z angažiranim strokovnim, družbenim, pedagoškim in publicističnim udejstvovanjem zaznamovali arhitekturno dogajanje konec štiridesetih in v petdesetih letih pri nas. Po prihodu prof. Edvarda Ravnikarja na arhitekturni oddelek Tehnične fakultete Univerze v Ljubljani leta 1946 – postal je ena osrednjih arhitekturnih osebnosti tudi v jugoslovanskem prostoru – se je prof. Plečnik umaknil v ozadje in bil pozabljen, modernizem oziroma mednarodni slog pa je postal prevladujoča slogovna usmeritev. Prof. Ravnikar je s sodelavci zasnoval številne naloge, vse od prenove vasi do oblikovanja novih mest, kot sta denimo Nova Gorica in Novi Beograd, ter od stanovanjskih do reprezentativnih javnih stavb, kjer povsod zasledimo Le Corbusierove vplive. Seznam del je obsežen, veliko dragocenih načrtov ni ohranjenih.
Plečnikovi študenti so se hitro, že v dvajsetih, navdušili nad Le Corbusierovimi idejami, jih sprejeli in uporabljali, vendar so bili do njih tudi kritični ter so se, prvi že sredi petdesetih let, od njih odvrnili. Slovenski arhitekti zgledov iz Le Corbusierovega ateljeja niso slepo prenašali, ampak so jih premišljeno in avtorsko interpretirali, zato je Le Corbusierov vpliv v njih večkrat zakrit in tudi nedoločljiv. Tako so denimo prefinjena Ravnikarjeva dela znana po mo(go)čnih konstrukcijah, kar je nedvomno Le Corbusierov vpliv, vendar so fasade oblikovane na njemu lasten način znotraj zgodovinskega prostorskega konteksta itn. Tako so se ti ustvarjalci razlikovali od številnih drugih slovenskih (tudi jugoslovanskih) arhitektov, ki so se z idejami modernizma postarali. Povezave slovenskih arhitektov z drugimi, kot so denimo E. Weissmann, J. Neidhardt, Geörgy Kepes, Charlotte Perriand, Willy Valeke, Alfred Roth, J. L. Sert, Kunio Maekava, Junzo Sakakura, Max Bill, Ejnar Borg, Tage Nielson, Jean Prouvé in drugi, s katerimi so se (ne)posredno seznanili v Le Corbusierovem ateljeju, so jim v nadaljevanju kariere koristile in jim širile obzorja.
Plečnikova dela in njegov pristop do arhitekture so v času zatona mednarodnega sloga in v začetku postmodernizma konec sedemdesetih let v mednarodni strokovni areni dobili ponovno veljavo, k čemur je pomembno prispevala razstava v Centru Georges Pompidou v Parizu leta 1986. Zanimanje zanj je sprva preglaševalo zanimanje za Ravnikarja in druge predstavnike te generacije, zato pa se zdaj spet vrača.
Bogo Zupančič, kustos"
["post_title"]=>
string(82) "Plečnikovi študenti in drugi jugoslovanski arhitekti v Le Corbusierovem ateljeju"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(82) "plecnikovi-studenti-in-drugi-jugoslovanski-arhitekti-v-le-corbusierovem-ateljeju-2"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2025-10-14 15:12:28"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2025-10-14 13:12:28"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=32086"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#9529 (24) {
["ID"]=>
int(32035)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2025-09-24 16:27:20"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2025-09-24 14:27:20"
["post_content"]=>
string(1065) "Voden ogled bomo začeli na dvorišču gradu Fužine, kjer bomo predstavili stavbno dediščino in vlogo, ki so jo imeli lastniki gradu v slovenski kulturni zgodovini. Sprehodili se bomo po grajskih hodnikih in se ustavili v kapeli, kjer si bomo ogledali razstavo »Naše lepo stoletje« – Uršulinska cerkev in modernizem. S kolesi se bomo peljali ob Ljubljanici do gradu Kodeljevo. Predstavili bomo zgodovino gradu in si ogledali grajsko kapelo Brezmadežne Device Marije, ki jo je v baročnem slogu poslikal znan slovenski slikar Franc Jelovšek. Na poti se bomo pogovarjali o razvoju mesta, zgodovini in načrtih, ki jih ima MOL v prihodnosti. Po stavbni dediščini obeh gradov bo vodila umetnostna zgodovinarka Katarina Metelko.
Zbirno mesto: dvorišče gradu Fužine.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
Dogodek prirejamo v soorganizaciji Turizma Ljubljana in Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) ter dobro osvetljuje Kulturno četrt Moste, ki postaja eno najživahnejših središč ljubljanske ustvarjalnosti."
["post_title"]=>
string(68) "Pot od gradu do gradu: s kolesom od gradu Fužine do gradu Kodeljevo"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(66) "pot-od-gradu-do-gradu-s-kolesom-od-gradu-fuzine-do-gradu-kodeljevo"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2025-10-02 11:28:21"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2025-10-02 09:28:21"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=32035"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#9530 (24) {
["ID"]=>
int(32014)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2025-09-19 11:47:14"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2025-09-19 09:47:14"
["post_content"]=>
string(1035) "
Veste, kaj povezuje stare hiše in nove ideje? Festival Razpoka! Tri dni raziskovanja, pogovorov in ustvarjanja o tem, kako prenova stavb lahko postane trajnostna, ustvarjalna in družbeno pomembna praksa.
Festival je odprt za vse: lastnike hiš, arhitekte, konzervatorje, ekološke navdušence, gradbenike, študente in radovedne obiskovalce. Spoznali boste dobre prakse prenove, se poglobili v sodobne pristope k ohranjanju dediščine, ustvarili lasten lesen kos pribora ali le uživali v inspirativnih predavanjih in projekcijah.
PROGRAM >>
Partner festivala sta MAO in Domačija Pr'Lenart.
"
["post_title"]=>
string(16) "Festival Razpoka"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(16) "festival-razpoka"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2025-09-19 11:53:30"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2025-09-19 09:53:30"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=32014"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#9531 (24) {
["ID"]=>
int(31992)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2025-09-17 19:23:54"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2025-09-17 17:23:54"
["post_content"]=>
string(932) "Tokratna nedelja v MAO je še zadnja priložnost za ogled razstave Dediščine prihodnosti.
Razstava Dediščine prihodnosti predstavlja rezultate dvoletnega sodelovanja med oblikovalci, rokodelci, znanstveniki in drugimi strokovnjaki, ki ga je v okviru MADE IN platforme za sodobno rokodelstvo in oblikovanje podprlo deset organizacij iz šestih evropskih držav. Razstava je prostor, kjer se dediščina stika z inovacijo, presečišče lokalno utemeljene vednosti in spekulativnih prihodnosti ter kraj, v katerem rokodelstvo predstavlja središčno točko kulturne kontinuitete in ekološke transformacije.
Po razstavi nas bo vodila Katarina Metelko, umetnostna zgodovinarka.
Svoje najmlajše lahko v času vodenega ogleda prepustite muzejskim animatorkam
na ustvarjalni delavnici Moj klobuk."
["post_title"]=>
string(101) "Vodstvo po razstavi Dediščine prihodnosti (MADE IN platforma za sodobno rokodelstvo in oblikovanje)"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(111) "nedelja-v-mao-vodstvo-po-razstavi-dediscine-prihodnosti-made-in-platforma-za-sodobno-rokodelstvo-in-oblikovanje"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2025-09-25 07:56:06"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2025-09-25 05:56:06"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=31992"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
object(WP_Post)#9971 (24) {
["ID"]=>
int(31996)
["post_author"]=>
string(1) "2"
["post_date"]=>
string(19) "2025-09-17 19:31:53"
["post_date_gmt"]=>
string(19) "2025-09-17 17:31:53"
["post_content"]=>
string(942) "Sprva si bomo na razstavi Dediščine prihodnosti: MADE IN ogledali umetelna pokrivala oblikovalke, ki ustvarja v Parizu. Navdahnjena z dediščino je prepletla zgodbe mnogih obrtnikov ter njihovih veščin z visoko modo. Izhodišče za njeno ustvarjanje so bile nekatere tradicionalne obrti na Saškem, denimo rezbarstvo, izdelovanje svilenih rož ter poslikava porcelana. Kako ji je uspelo združiti številna znanja mnogih v prečudovite kreacije klobukov, si bomo ogledali od blizu in v ustvarjalnici izdelali čisto svoj klobuk.
Medtem ko vaši najmlajši brezskrbno ustvarjajo, se njihovi spremljevalci lahko pridružite vodenemu ogledu razstave
Dediščine prihodnosti: MADE IN.
Prijava:
izborazevanje@mao.si"
["post_title"]=>
string(24) "Ustvarjalnica Moj klobuk"
["post_excerpt"]=>
string(0) ""
["post_status"]=>
string(7) "publish"
["comment_status"]=>
string(6) "closed"
["ping_status"]=>
string(6) "closed"
["post_password"]=>
string(0) ""
["post_name"]=>
string(38) "nedelja-v-mao-ustvarjalnica-moj-klobuk"
["to_ping"]=>
string(0) ""
["pinged"]=>
string(0) ""
["post_modified"]=>
string(19) "2025-09-25 07:57:08"
["post_modified_gmt"]=>
string(19) "2025-09-25 05:57:08"
["post_content_filtered"]=>
string(0) ""
["post_parent"]=>
int(0)
["guid"]=>
string(44) "https://mao.si/?post_type=event&p=31996"
["menu_order"]=>
int(0)
["post_type"]=>
string(5) "event"
["post_mime_type"]=>
string(0) ""
["comment_count"]=>
string(1) "0"
["filter"]=>
string(3) "raw"
}
