Bor Kračun – Pižmoht, Miha Kramberger in Živa Miklavčič bodo zasnovali slovenski paviljon na 20. mednarodni razstavi arhitekture La Biennale di Venezia, ki bo v Benetkah odprta od 8. maja do 21. novembra 2027.

POSTOPEK IZBORA

Projekt je bil izbran na odprtem pozivu za izbor predloga slovenskega paviljona, ki ga je Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) kot delegirana ustanova s strani Ministrstva za kulturo Republike Slovenije objavil 2. junija 2026. Na poziv je prispelo štirinajst predlogov. Pregledala in ocenila jih je strokovna komisija, ki so jo sestavljali Aljoša Dekleva, arhitekt in izredni profesor na Katedri za urbanizem Fakultete za arhitekturo UL, Roberta Jurčić, arhitektka in partnerica v berlinskem arhitekturnem biroju bplus.xyz, Ana Kosi, arhitektka in soavtorica slovenskega paviljona na 19. mednarodni arhitekturni razstavi v Benetkah, Maja Vardjan, komisarka slovenskega paviljona in direktorica MAO, ter Darja Matjašec, krajinska arhitektka in docentka na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete UL.

Štirinajst prispelih predlogov kaže na velik interes za predstavitev Slovenije na Beneškem arhitekturnem bienalu. Prijave so zajemale širok razpon tem in pristopov – od skrbstvenih in skupnostnih praks, urbanega sobivanja in stanovanjske problematike do podnebnih sprememb, trajnostne gradnje, lokalnih materialnih kultur, dediščine ter odnosa med arhitekturo, tehnologijo in umetno inteligenco.

Člani strokovne komisije so na podlagi kriterijev poziva v dvostopenjskem postopku izbrali projekt Bora Kračuna – Pižmohta, Mihe Krambergerja in Žive Miklavčič. Po presoji komisije je izbrani projekt najbolj jasno in celovito odgovoril na kriterije poziva ter ponudil relevantno in aktualno vsebino, ki na izviren način vzpostavlja dialog z osrednjo temo tokratnega arhitekturnega bienala v Benetkah.

Več o odprtem pozivu in postopku izbora si lahko preberete tukaj.

OSREDNJA TEMA BIENALA

Kustosa 20. mednarodne arhitekturne razstave La Biennale di Venezia sta kitajska arhitekta in pedagoga Wang Shu in Lu Wenyu, ustanovitelja biroja Amateur Architecture Studio. Osrednja tema bienala, Delati arhitekturo – za možnost sobivanja v soočanju z resnično stvarnostjo (Do Architecture – For the Possibility of Coexistence Facing a Real Reality), arhitekturo razume predvsem kot dejavno prakso, neposredno povezano z realnostjo, konkretnim prostorom, lokalnim znanjem, materialnostjo, gradnjo, dediščino, inovacijami in sobivanjem.

Kustosa temo zastavljata kot vabilo k neposrednemu soočenju z resničnimi izzivi ter k arhitekturnemu delovanju, ki lahko v istem prostoru povezuje navidezna nasprotja: naravno in umetno, inovacijo in spomin, sodobno oblikovanje in lokalne kulture. V ospredje postavljata arhitekturo, ki izhaja iz konkretnih razmer in potreb ter skozi gradnjo išče možnosti povezovanja različnih znanj, praks in načinov bivanja.

Več o osrednji temi bienala na spletni strani La Biennale di Venezia.

O SLOVENSKEM PAVILJONU

Slovenski paviljon na 20. arhitekturnem bienalu se osredotoča na kritično analizo vernakularnih tipologij slovenskega podeželja. Kustosi v uporabi spolij, materialnih bank in obstoječe infrastrukture prepoznavajo odgovorno rabo materialov. Visoko stopnjo medsebojne solidarnosti in samoorganizacije dojemajo kot izraz skupnostne gradnje, nenehno prizadevanje za podaljševanje življenjskega cikla objektov pa kot zmanjševanje količine zavrženega materiala. Vernakularna tipologija podeželja tako ni obravnavana kot romantiziran objekt preteklosti, temveč kot izhodišče za kritični razmislek o sodobnem načinu projektiranja, gradnje in rabe virov.

Posamezne teme, rezultat poglobljene študije vernakularnih tipologij, bodo osnova za mehki manifest prihodnosti, dodatno podkrepljen v spremljevalni publikaciji. Prostorski diagram, fizična reprezentacija manifesta, bo služil kot predlog orodij in tehnik za izgradnjo vzdržne prihodnosti. Bistvo razstave ni posnemati preteklost, temveč razviti orodja kritične interpretacije, s katerimi je mogoče ovrednotiti sodobno de facto stanje produkcije arhitekture. Cilj nacionalnega paviljona je spodbuditi sedanje in prihodnje generacije arhitektov k poglobljenemu razmisleku o stanju arhitekturne produkcije.

IZJAVI AVTORJEV

»Sodelovanja na razstavi se veselimo, saj nam odpira možnost preizpraševanja statusa quo in postavljanja pomembnih vprašanj arhitekturni stroki. Beneški bienale štejemo za pomembno mednarodno platformo, na kateri lahko predstavimo glas nove generacije arhitektov. Avtorji, ki stojimo na razpotju med akademsko utopijo in konkretno realnostjo, si prizadevamo za obstoj alternativne, svetlejše prihodnosti, h kateri bodo pripomogle prihodnje generacije okoljsko zavednih in družbeno solidarnih arhitektov.«

»Koncepti, kot je prilagojena ponovna uporaba spolij, odslužene infrastrukture in gradbenih elementov, niso radikalno novi in nepoznani, vendar so v sodobnem kontekstu sistemsko deprivilegirani in ekonomsko manj smotrni. Kustosi jih prepoznavamo kot kritiko prevladujoče socialno izkoriščevalske, materialno potratne in okoljsko nevzdržne produkcije arhitekture.«

IZJAVA KOMISARKE SLOVENSKEGA PAVILJONA MAJE VARDJAN

»Namen izbranega predloga za slovenski paviljon je spodbuditi sedanje in prihodnje generacije arhitektov in drugih akterjev k poglobljenemu razmisleku o pogojih, vrednotah in prihodnosti arhitekturne produkcije. Posebno težo projektu daje dejstvo, da avtorsko skupino sestavljajo absolventi arhitekture, ki v razpravo vstopajo neposredno s točke prehoda med izobraževanjem in profesionalno prakso. Prav zato projekt izrazito artikulira glas mlade generacije arhitektov – generacije, ki na arhitekturno produkcijo gleda kritično, odpira nova vprašanja in želi dejavno sooblikovati njeno prihodnost.«

Avtorji: Bor Kračun – Pižmoht, Miha Kramberger in Živa Miklavčič
Komisarka slovenskega paviljona: Maja Vardjan

Asistentka komisarke: Blažka Kirm
Fotografija: Bor Kračun – Pižmoht, Miha Kramberger in Živa Miklavčič, foto: Lucija Rosc

Produkcija slovenskega paviljona: Muzej za arhitekturo in oblikovanje