ARHITEKTURA V ŽIVO, RAVNIKAR V NOVI GORICI
10.00–11.30
Zbirno mesto: na razstavi Sijoče nevidno mesto, v pritličju Eda centra, Delpinova 18, 5000 Nova Gorica
Dogodek je akreditiran pri ZAPS z 2 kreditnima točkami iz sklopa B.
Prostorske kvalitete Nove Gorice, ki jih danes prepoznavamo kot najznačilnejše, izhajajo iz načrta Nove Gorice, ki ga je naredil arhitekt Edvard Ravnikar v prvih povojnih letih, v iskanju prostorskih znakov nove razmejitve in bolj humanega prostora. Čeprav zaradi gospodarskih in finančnih razlogov marsikaj ni bilo zgrajeno, praznine še danes soustvarjajo mesto. Poleg Edvarda Ravnikarja, ki je na projektu Nove Gorice sodeloval le nekaj let, je v mestu pustilo pečat še veliko drugih arhitektov: Vinko Glanz z občinsko stavbo, Marijan Vrtovec s prvo projektirano peš cono v takratni Jugoslaviji, dolgoletni mestni urbanist Tomaž Vuga, z najbolj poznano sosesko Gradnikove brigade, Vojteh Ravnikar z gledališčem in knjižnico, Sadar+Vuga arhitekti z nedavno prenovo železniške postaje in podhoda v okviru EPK distrikta.
Novo Gorico si bomo ogledali z izhodiščem na razstavi Sijoče nevidno mesto, ki jo je skupina Nonument Group pripravila v Eda centru v Novi Gorici, v okviru Evropske prestolnice kulture 2025. Razstava raziskuje in izpostavlja porušene, prezidane, na pol zgrajene, zapuščene in neizvedene projekte. Gre za javne prostore, stavbe in druge arhitekturne elemente, ki so bili zasnovani z ljubeznijo in s predanostjo do mesta vrtnic, vendar so danes v fizičnem prostoru nevidni. Ševilni med njimi, kot je bila betonska sončna skulptura za legendarnim kompleksom Argonavti, so bili že zdavnaj porušeni. Drugi, denimo Park znanja arhitekta Borisa Podrecce, so ostali le ideje na papirju. Tretji, na primer projekt 12 Ravnikarjevih blokov, so bili izvedeni le delno, zgradili so 6 objektov na južni strani Magistrale, zrcalnih 6 na severni strani pa ne. Prav s temi prazninami in z nedokončanimi ureditvami, ki dajejo mestu dvojno podobo nedosegljivega ideala in večnega gradbišča, Nova Gorica ohranja kal utopičnega mesta, ki iz realiziranih utopij ponavadi tako hitro izgine.
Na sprehodu po Novi Gorici si bomo ogledali preplet zgrajenih in nezgrajenih plasti mesta. Vodila bo Eva Sušnik, soavtorica razstave Sijoče nevidno mesto, arhitektka, ki živi in dela v Novi Gorici. Kot piska sodeluje z arhitekturno revijo Outsider, pa tudi z revijo Razpotja in Isonzo-Soča. Zanimata jo prostor in arhitekturna zgodovina somestja Gorice in Nove Gorice.
PREDSTAVITEV KNJIGE STRUKTURA MODERNOSTI: ISKANJA EDVARDA RAVNIKARJA
12.00–13.30
Predstavitev dvojezične znanstvene monografije o Edvardu Ravnikarju in pogovor z urednikom dr. Milošem Koscem ter ostalimi ustvarjalkami in ustvarjalci knjige
Arhitekt Edvard Ravnikar je s svojo metodo dela vedno znova dokazoval, da se ustvarjalnost porodi ravno iz napajanja z ustvarjalnim dvomom in s kritično analizo stanja, ki sta temelja vsake izvirne intervencije v svet. Zato v času družbenih in okoljskih sprememb 21. stoletja Ravnikarjeva arhitektura ni samo poglavje iz zgodovine modernizma, ampak tudi intelektualni izziv, ki kaže, kako lahko arhitekt s kultivacijo ustvarjalnega dvoma v prostoru, risbi, sliki in besedi posega v polje družbenega in tako postavlja ogrodje boljšega sveta.
Pravkar izdana knjiga Struktura modernosti predstavlja nove prispevke raziskovalcev o delu in misli našega osrednjega arhitekta modernizma, ki obenem velja tudi za očeta urbanistične podobe Nove Gorice. Na podlagi raziskave Ravnikarjeve zapuščine, ki so jo v letih 2022 in 2023 Muzeju za arhitekturo in oblikovanje predali njegovi dediči, in donacije Fakulteta za arhitekturo, ki je del zbirke MAO že poldrugo desetletje, sta nastali razstava in knjiga Struktura modernosti: iskanja Edvarda Ravnikarja, ki raziskovalni poudarek od preučevanja realiziranih Ravnikarjevih del premikata proti arhitektovemu specifičnemu ustvarjalnemu procesu. V knjigi predstavljamo kompleksnost razvoja, iskanja, dilem, sprememb in usode nekaterih ključnih Ravnikarjevih del, s katerimi je arhitekt kritično preizprašal idejne in oblikovalske dogme mednarodnega sloga in postavil temelje samoniklega modernizma ljubljanske šole za arhitekturo.
Pet sklopov Ravnikarjevega ustvarjanja za slovensko in tudi mednarodno zgodovino arhitekturnega modernizma pomenijo točke intelektualnega in ustvarjalnega preobrata. Susanna Campeotto piše o Ravnikarjevih spominskih ureditvah iz petdesetih in zgodnjih šestdesetih let, ki so ustvarile nov, s krajino intimno povezan spominski jezik, ki je likovnost modernizma združeval z izkušnjami iz Plečnikove šole. Aleš Vodopivec zasnovo in proces izgradnje stavbe Okrajnega ljudskega odbora Kranj razume kot izvirno sintezo modernizma in tradicije, ki je osnovni temeljni kamen slovenske arhitekturne samozavesti dvajsetega stoletja. Vladimir Kulić bere Ravnikarjev proces ustvarjanja Trga revolucije v Ljubljani kot ustvarjanje novega arhitekturnega znanja, ki je zasidrano v tradiciji in od nje obenem tudi emancipirano. V neuresničenih urbanističnih načrtih za Skopje in Benetke sam iščem sledi Ravnikarjevega radikalnega urbanističnega projekta, temelječega na podlagi kritične analize problemov, ki jih je v šestdesetih letih vse očitneje povzročal ortodoksni modernizem, namesto, da bi jih razreševal. Martina Malešič z raziskavo ukvarjanja arhitekta in njegovih učenk in učencev z vprašanjem modernega stanovanja poudarja pomen Ravnikarjevega seminarja kot ustvarjalnega laboratorija idej in njihove diseminacije v strokovni in splošni javnosti. Nika Novak in Maruša Dražil predstavljata strokovne dileme pri sprejemu in obdelavi Ravnikarjeve zapuščine v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, ki odpirajo tudi vprašanja hrambe in dostopnosti arhitekturnih arhivov v enaindvajsetem stoletju. Slikovne priloge predstavljajo izbor arhivskega gradiva iz Ravnikarjevega arhiva zbirke Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Fotografije Petra Žargija pa so avtorski komentar stanja, ohranjenosti in (ne)ustrezne rabe Ravnikarjevih del v letu 2023. Knjigo prepredajo odlomki iz Ravnikarjevih osebnih dnevnikov, ki so v lasti njegovih potomcev in so v veliki meri neobljavljeni.
MAO ZBIRKA – OGLED NAČRTOV NOVE GORICE V ŽIVO
13.30–14.00
Ogled izbora Ravnikarjevih načrtov in skic za Novo Gorico iz zbirke MAO v pritličju Eda centra, Delpinova 18, 5000 Nova Gorica
Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v svoji arhitekturni zbirki hrani bogato zapuščino Edvarda Ravnikarja, v kateri je tudi nekaj načrtov, skic in fotografij iz obdobja snovanja Nove Gorice. Na dogodku bodo imeli obiskovalci edinstveno priložnost gradivo videti v živo in si ga natančno ogledati skupaj s kustosi ter strokovnjaki za Ravnikarjevo arhitekturo.
Dogodek je nastal v soorganizaciji MAO, MoTA – Muzeja tranzitornih umetnosti, Nonument Group in GO! 2025.
Prijave: izobrazevanje@mao.si
