Velika planina, A5 K, prečni rez

Ime predmeta: načrt
Avtor: VLASTO KOPAČ
Datacija: 1964-1965

Počitniško naselje na Veliki planini je primer trajne, sonaravne arhitekture in zgled, kako je lahko postala nekdanja arhitektura pastirskih staj navdih za sodobno sindikalno-turistično gorniško ponudbo v socialističnih časih. Namesto za postavitev hotelov in depandans ter komercializacije planinstva se je arhitekt Vlasto Kopač odločil za pristen, ljudem domač sistem lesenih počitniških koč – preoblikovanih ovalnih pastirskih bajt – grupiranih v zaselke Na Jamah, Pod Purmanom, Za Gradiščem, Na Zelenem robu in druge. Tja so zahajale delavske in druge družine v okviru rotirajočega sindikalnega zimskega ali letnega počitnikovanja.
Arhitekt Kopač je v okviru ljubljanskega spomeniškovarstvenega zavoda v urbanističnem programu razdelil planino na dve območji: na večji, krajinsko in spomeniško zavarovani pastirski del in manjši turistično-gospodarski del. Zasnoval je več tipov počitniških hiš od A1 do A5 ter C2 in C3 po vzoru pastirskih staj. Izhajal je iz spoznanja, da se sodobni človek bolje počuti v manjši, leseni, po človekovem ukrojeni koči, kot velikem planinskem hotelu. Načrt prikazuje prečni prerez planinske koče tipa A, ki so načrtovane za družine. V osrednjem delu je dobro izoliran dnevni prostor s pečjo, dvojnim pogradom in jedilnim kotom. Okoli njega so neogrevani servisni prostori, ki pa se od tipa koče nekoliko razlikujejo. Iz zadnje lope vodijo strme (račje) stopnice v klet in na podstrešje, kjer so ležišča. Lope in drugi prostori, ki obdajajo osrednji prostor so zaradi strešne konstrukcije pri dnu širše, v zgornjem delu pa ožje, zato imajo – podobno kot pastirske staje – značilno ovalno obliko.

Mere: v = 45,7 cm; š = 76,5 cm
Številka predmeta: 534:LJU;0027918
Material: PROSOJNI PAPIR
Tehnika: SVINČNIK; ČRN TUŠ
Deli
Skip to content