Gledališka dvorana prosvetnega doma na Bledu je bila zamišljena kot ena najbolj radikalnih arhitekturnih zasnov odrskega prizorišča v Sloveniji. Prosvetni dom je prvi večji projekt, ki ga je, takrat star komaj petindvajset let, arhitekt Danilo Fürst zasnoval samostojno. Tloris pritličja je iz prve serije načrtov iz leta 1937. Fürst je svojemu naročniku, katoliškemu župniku Francu Žabretu, ki mu je naročil prezidavo starega prosvetnega doma v moderen društven dom, predlagal radikalni koncept totalnega gledališča, ki naj bi povezal gledalce in igralce z univerzalnim arhitektonskim spajanjem vseh prostorskih dejavnikov, po vzoru gledališča nemškega arhitekta Walterja Gropiousa in režiserja Erwina Piscatorja. Te ideje so razvidne tudi iz opisa odra na načrtu: »Oder je del avditorija. Prehodna ni! Gledalci so igralci in obratno. Vsi pritegnjeni k igri. Srednji del odra je vrtljiv – kolesa na tračnici. Dvorana naj bi imela 270 sedežev in 150 stojišč. Arhitekt jo je postavil na zadnjo stran obstoječe zgradbe, na teren, ki strmo pada od cerkve proti parku. Nagib je spretno izkoristil kot naravni amfiteater. Dvorano je oblikoval kot pravilen kvadrat, vendar jo je obrnil po diagonali in enega od vogalov uporabil za okrogli oder, drugega pa za vhod. V starem poslopju je predvidel knjižnjico, ki bi jo v času prireditev uporabljali kot buffet, v nadstropju pa telovadnico z garderobami.