Nedavno preminuli arhitekt in fotograf Tone Mlakar, eden zadnjih Plečnikovih učencev, je v Škofji Loki ustvaril vrsto objektov ter urbanističnih rešitev, ki še dandanes zaznamujejo podobo in ustroj tega tisočletnega mesta. Njegova velika strast pa je bila nedvomno fotografija. Tone Mlakar velja za odličnega fotografa krajinske in arhitekturne fotografije, njegove čno-bele in barvne podobe se pojavljajo v številnih slovenskih fotografskih monografija, in je kot eden redkih slovenskih fotografov dobitnik Puharjeve nagrade kot najvišjega priznanja Fotografske zveze Slovenije.
Objavlamo nekrolog, ki ga je ob smrti očeta zapisal Peter Mlakar.
Tone Mlakar je bil arhitekt, filmski scenograf in fotograf. Rojen v Žireh, 31. 5. 1921, od koder se je družina preselila v Gorenjo vas v Poljanski dolini, umrl pa v Škofji Loki, 12. 11. 2020, kjer je živel vse od leta 1957. Do svoje smrti je bil v zadnjih letih najstarejši živeči Plečnikov učenec, pri katerem je diplomiral v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Po gimnaziji na Ptuju, realki v Ljubljani in prisilni selitvi leta 1941 s strani nemškega okupatorja v Srbijo, je začel leta 1942 s študijem ahitekture, ki ga je 1943. prekinila njegova pot v v partizane. Najprej je bil v Prešernovi brigadi obveščevalec, nato pa postal vodja propagande 9. korpusa, stacioniran v Trnovskem gozdu nad Vipavsko dolino. Tu je tudi vodil partizansko tiskarno »Tone« ter bil zaslužen za tisk in izdajo prve Prešernove Zdravljice v slovenskem narodnoosvobodilnem boju. Tik pred koncem vojne so ga Nemci zadeli s tremi dumdum streli, hudo ranjen je padel v roke četnikom, vendar je oboje čudežno preživel in v starogoriški bolnišnici ob Nemcu in Italijanu dočakal svojo zmago, kar bi bilo vredno scenarija za hollywoodski spektakel. Po osvoboditvi je nekaj časa kot vojaška oseba služboval v Vipavski dolini, nakar se je vrnil v Ljubljano in nadaljeval s študijem arhitekture. Ker je imel visoko razviti estetski vizualni čut, ki ga je znal udejanjiti, in še partizanski pedigre, se je začelo njegovo sodelovanje s Triglav filmom, kjer je bil scenograf prvega slovenskega celovečernega filma »Na svoji zemlji«, nato pa je sledila vrsta drugih izjemno uspešnih in kritiško visoko ocenjenih filmov, kot sta prvi in drugi »Kekec«, »Balada o trobenti in oblaku«, »Svet na kajžarju«, »Koplji pod brezo«… Zaradi svojega svetovnega nazora, kljub relativno visokemu položaju v partizanih in zaslug pri izgradnji socializma na področju umetnosti, ni hotel stopiti v partijo, zato se je zameril oblastnikom in bil v času informbirojske histerije aretiran ter zaprt. Po diplomi iz arhitekture bi lahko v Ljubljani nastopil službo pri kaki oblastni instituciji, če bi sprejel vero gospodarja, vendar ga je vleklo v domače kraje, kjer je v Škofji Loki sprejel delo mestnega arhitekta, ki ga mesto do tedaj še ni imelo. Bil je vodja projektivnega biroja pri podjetju Tehnik, kjer je ostal do svoje upokojitve. V Škofji Loki je ustvaril vrsto objektov ter urbanističnih rešitev (primera: kompleks Cankarjev trg in kompleks kino Sora) ki še dandanes zaznamujejo podobo in ustroj tega tisočletnega mesta, njegova velika strast pa je bila nedvomno fotografija. Tone Mlakar velja za odličnega fotografa krajinske in arhitekturne fotografije, njegove čno-bele in barvne podobe se pojavljajo v številnih slovenskih fotografskih monografija, in je kot eden redkih slovenskih fotografov dobitnik Puharjeve nagrade kot najvišjega priznanja Fotografske zveze Slovenije. Mlakarjev fotografski arhiv je ogromen, tu je najti resnično izjemne fotografije, manjši pa je arhiv njegovih risb in skic, ki dokazujejo njegov risarski talent. V času slovenskega samoosvajanja in konstituiranja demokratične suverene države Slovenije je bil v Škofji Loki eden prvih in ključnih članov Slovenske demokratične zveze, ponujeno mu je bilo mestno županstvo, vendar ga je zavrnil. Tone Mlakar je bil izrazito svobodomiselna osebnost, njegova politična stavba bi morala biti zgrajena iz betonskih blokov pravičnosti, resnicoljubnosti, poštenosti, odgovornosti ter socialnega čuta. Ni čudno, saj je bila v njegovi rojstni hiši v Žireh kmalu po letu 1900 ustanovljena socialdemokratska stranka za del območja takratne dežele Kranjske.
* Fotografija: Tone Mlakar, Žale, 1952
