Novica

Tomaž Kržišnik, 1943–2023

14. 06. 2023

Novica

Tomaž Kržišnik, 1943–2023

14. 06. 2023

V maju se je poslovil Tomaž Kržišnik, grafični oblikovalec, ilustrator, slikar, ki se je ukvarjal tudi z oblikovanjem keramike, stekla, lutk, gledališke scenografije in likovnim opremljanjem interierjev. Bil je vsestranski likovni ustvarjalec, katerega ustvarjalnost težko enoznačno opredelimo.

Rodil se je 9. februarja 1943 v Žireh. Po zaključeni Srednji šoli za oblikovanje leta 1962, se je vpisal na Višjo pedagoško šolo v Ljubljani in leta 1964 na Akademijo za likovno umetnost v Varšavi, kjer je pridobil naziv magistra knjižne ilustracije (1968). Po vrnitvi v Ljubljano je med letoma 1973 in 1976 poučeval grafično oblikovanje na Srednji šoli za oblikovanje, zatem pa pridobil status svobodnega umetnika. Med letoma 1988 in 2008 je poučeval na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, od leta 2002 kot redni profesor. Leta 1975 je prejel nagrado Prešernovega sklada za likovno podobo predstavitve Zlata ptica. Skupaj z Andrejem Kemrom in Miljenkom Liculom je leta 1989 prejel Plečnikovo nagrado za grad Tabor v Laškem. Bil je dobitnik Groharjeve nagrade in častni meščan v Žireh.

Tomaž Kržišnik je po zaključenem študiju na Poljskem in vrnitvi v Ljubljano na področju vizualnih sporočil naredil inovativne premike, ki so ključno zaznamovali nadaljnji razvoj tega področja. Bil je prvi, ki je slovensko grafično oblikovanje obogatil z izkušnjo znamenite poljske šole plakata. Pod tem vplivom in z izrazito avtorskim pristopom je v polje vizualnih sporočil vnesel slikovito, razgibano in lirično vizualno izraznost, temelječo na risbi in barvi. To je najprej uresničil na plakatih in v knjižnem oblikovanju, tako pesniških zbirk kot tudi otroških slikanic. Pri koncipiranju plakata, knjižnega organizma ali celostne grafične podobe je zavestno izhajal iz vsebine in temu podredil obliko oziroma znakovnost. Kar je tudi sam izpostavil ob svoji prvi razstavi leta 1968: »Vrednost plakata, po Tomaževem mnenju, ni v tem, da je estetski, lep, ampak v tem kako zna ustvarjalec podrediti ilustrativno vsebinsko nalogo določenemu znaku.« Eden od njegovih temeljnih prispevkov k razvoju vidnih sporočil je oblikovanje vsebine z izvirno pomensko znakovnostjo, ki nam je bila skozi risbo in slikarske prvine približana na sproščen in duhovit oblikovalski način. Vselej je dobro premislil, kakšno podobo – slikovni idiom – bo uporabil v vlogi nosilca sporočila. Njegov likovni jezik je izjemno bogat, slikovit, nekonvencionalen, svež, asociativen in poln simbolike.

Stane Bernik je zapisal, da je Kržišnik v seriji plakatov za MGL, ki jih je oblikoval med letoma 1970 in 1973, »odločno napovedal pripovedno živost in pomensko aluzivnost plakatnih sporočil, v katerih je združil svoj siceršnji interes za slikovite grafične komponente in slovensko narodopisno izročilo, ki ga je vpletal kot likovno vezivo povsem inovativnim plakatnim kompozicijam v našem prostoru.« Slikovni prizor ali podoba na plakatu sta dostikrat osamljena na veliki barvni površini; pušča veliko praznega prostora, ki ga napolni z barvo, podobe pa so nadrealistične (Pygmalion), ekspresivno naivne (Osvajalec), fantazijske in polne simbolike (Dama iz Maxima, Ne budite gospe, Aleksander praznih rok, …).

Leta 1973 je na delovnem simpoziju dvanajstih držav v Rigi oblikoval triptih plakatov Nazaj k naravi z močnim ekološkim vizualnim nagovorom, ki so nato s skupinsko razstavo potovali po vseh večjih mestih Sovjetske zveze. V Sloveniji mu je pri izdaji plakatov pomagala Založba Obzorja. Gre za eno prvih serij slovenskih plakatov, ki skozi lirizem simbolike in s kakovostno oblikovno rešitvijo, kar je bilo v sedemdesetih in osemdesetih letih na tovrstnih plakatih redkost, opozarja na izjemno perečo okoljsko problematiko. To je izpostavljeno tudi na plakatu za Triglavski narodni park (1977) in na plakatu Zaščita človekovega okolja (1975), s pomenljivim sloganom »Življenje človeka = življenje narave«. Božidar Flajšman ga označi za »pionirja kakovostnega ekološkega plakata na Slovenskem«.

S kakovostnim oblikovanjem je v Sloveniji ekološki plakat zavestno vzpostavil že na samem začetku ekološke krize v svetu v sedemdesetih letih. A ne spregledljivo je tudi, da gre za dejanje oblikovalca kot posameznika, ki skozi vplivni, množični medij samoiniciativno izraža svoje stališče in javno opozarja na vrednote, ki so pomembne za obstoj človeštva.

Kržišnikova nekonvencionalnost in inovativnost se kaže tudi v tem, da je presegel ostre razmejitve med sliko in risbo ter oboje neobremenjeno združeval v celostni vizualni izraz. Bil je naklonjen eksperimentiranju v smislu raziskovanja in odkrivanja novih načel funkcionalnosti, pa najsi je šlo za plakatno ali knjižno oblikovanje. Pomembne premike in novosti je že na začetku sedemdesetih let vnašal na področju nekonvencionalnega oblikovanja knjig kot celostnega vizualnega organizma. To je najbolj nazorno in tudi radikalno pri inovativnem oblikovanju knjige-objekta pesmi Ivana Minattija Obraz (1972) in zbirke pesmi Srčevec  (1973) Svetlane Makarovič. V obeh primerih oblikuje celosten vizualno-bralni organizem, ki zahteva bralčevo aktivno včlenitev ter nudi nove možnosti vizualnega in tekstualnega domišljenega branja. Kržišnik je s svojim ustvarjanjem na področju knjižnega oblikovanja korenito posegel v dotlej ustaljeno prakso in močno razširil meje celostnega pristopa k oblikovanju knjig ter tudi ilustracije in tipografije kot njenega integralnega dela. Njegov temeljni prispevek h knjižnemu oblikovanju je celostna vizualna interpretacija dela, ki ga skozi oblikovanje prevaja v knjižno obliko.

V tem kratkem zapisu smo se dotaknili zgolj zgodnjega grafično oblikovalskega opusa Tomaža Kržišnika, ki je odprl nove možnosti razvoja vidnih sporočil v Sloveniji. A kot vsestranski ustvarjalec je njegov bogat ustvarjalni opus pomembno zaznamoval tudi druga področja kot je risba, grafika, keramika, gledališka scenografija, oblikovanje lutk in interierjev, kar bo v prihodnje nedvomno še predmet nadaljnjih raziskovanj.

 

dr. Cvetka Požar, muzejska svetnica

 

Tomaž Kržišnik, Aleksander praznih rok, 1970

Tomaž Kržišnik, Bata Knežević, Dama iz Maxima, 1971

Tomaž Kržišnik, Nazaj k naravi, 1973

Tomaž Kržišnik, Ela Peroci, Lalala, 1975

Tomaž Kržišnik, Svetlana Makarovič, Srčevec, 1973

Tomaž Kržišnik, Ivan Minatti, Obraz, 1972

Deli
Skip to content