Vodi: Katarina Metelko, umetnostna zgodovinarka in sokustosinja razstave

Grad Fužine, ob svoje nastanku imenovan Mrzli studenec (nem. Kaltenbrunn), je bil zgrajen leta 1557, in od takrat dalje skoraj ves čas igra pomembno vlogo v zgodovini slovenskega naroda. Vloga gradu Fužine je bila vse od začetka tako gospodarska kot kulturna in politična, saj so njegovi lastniki spodbujali napredek in gospodarski razvoj na Kranjskem. Od leta 1992 v gradu deluje Muzej za arhitekturo in oblikovanje, ki s pestro paleto svojih dejavnosti, v dialogu s Centrom za kreativnost, ki deluje pod njegovim okriljem, prav to počne tudi danes.

Zgraditi sta ga dala oče in sin, Vid in Janž Khisl. V 16. stoletju je bil eno od središč novega verskega gibanja – protestantizma. Družina Khisl, prva lastnica gradu Fužine, je v grajskih prostorih gostila pomembne reformatorje, kot sta bila Primož Trubar in Jurij Dalmatin. Tudi sami člani družine Khisl so bili zelo dejavni pri uveljavljanju nove vere in predvsem slovenske pisane besede. Tako je Janž Khisl leta 1570 napisal prvi uradni dokument v slovenskem jeziku. To je bil Deželni patent o vinski nakladi, po domače vinski davek.

»Družina Khisl je bila zelo dejavna pri uveljavljanju protestantizma in predvsem slovenske pisane besede, zato so na gradu gostili tudi pomembne reformatorje, kot sta bila Primož Trubar in Jurij Dalmatin. A še pomembneje: Khislovi so bili zaslužni za eno prvih tiskarn na Slovenskem in prvo v Ljubljani. Z njihovo pomočjo jo je odprl Janez Mandelc leta 1575. Prva natisnjena knjiga v Ljubljani, napisana v slovenskem jeziku, je bila starozavezna zgodba Jezus Sirah v prevodu Jurija Dalmatina. Ta pomembni dogodek iz Mandelčeve tiskarne je leta 1937 upodobil Matej Sternen, slika pa danes visi v palači Univerze v Ljubljani.

Po izumrtju rodbine Khisl, ki je že v drugi polovici 16. stoletja kupila bližnji papirni mlin in izdelovala tudi papir ter bila med drugim lastnica steklarskih manufaktur v Ljubljani, grad prevzeli tržaški jezuiti. Ti so ga zanemarili in prepustili propadu. Na novo je zaživel šele leta 1825, ko ga je kupil industrialec, politik in mecen Fidelis Terpinc, ki je pospešil razvoj kmetijstva in industrije, uvedel mnoge tehnološke inovacije ter obudil Khislovo papirniško obrt.

Na mestu nekdanjega papirnega mlina je najprej osnoval oljarno, čez nekaj let pa še tovarno papirja, iz katere se je pozneje razvila Papirnica Vevče, ki obratuje še danes. Na vzhodni strani gradu ob Ljubljanici je med drugim nasadil drevored murv in začel pridelovati svilo ter postavil tovarno sukna, mline na Ljubljanici je predelal tudi v žage in med drugim upravljal tovarno strojil in barvil ter tovarno barvanega lesa.

Razstava je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure, vse do 27. oktobra 2024.

VLJUDNO VABLJENI!