Novica
Slovenski paviljon na 19. mednarodni razstavi arhitekture La Biennale di Venezia
13. 01. 2025
Novica
Slovenski paviljon na 19. mednarodni razstavi arhitekture La Biennale di Venezia
13. 01. 2025
Slovenski paviljon na 19. mednarodni arhitekturni razstavi La Biennale di Venezia, ki bo odprta od 10. maja do 23. novembra 2025 v Benetkah, bosta zasnovala arhitekta Ana Kosi in Ognen Arsov iz arhitekturnega biroja KIP (Kosi in partnerji).
POSTOPEK IZBORA
Projekt je bil izbran na odprtem pozivu, ki ga je Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) kot delegirana ustanova objavil 8. avgusta 2024. Na poziv je prispelo štirinajst predlogov, ki jih je nato pregledala in ocenila strokovna komisija v sestavi: Zaš Brezar, krajinski arhitekt, glavni urednik platforme Landezine; Eva Gusel, arhitektka in arhitekturna kritičarka; Luka Murovec, arhitekt in umetnik; Boštjan Vuga, arhitekt, predsednik upravnega odbora Sklada arhitekta Jožeta Plečnika, in Maja Vardjan, direktorica MAO, komisarka slovenskega paviljona. Člani strokovne komisije so na podlagi kriterijev poziva v dvostopenjskem postopku soglasno izbrali projekt Ane Kosi in Ognena Arsova. Izbrani projekt najbolj jasno in celovito odgovarja na kriterije razpisa ter obenem ponuja relevantno in aktualno vsebino, ki domiselno obravnava izhodiščno temo tokratnega arhitekturnega bienala v Benetkah.
TEMA BIENALA
Intelligens. Naravno. Umetno. Kolektivno.
Osrednja tema bienala, ki ga kurira italijanski arhitekt in inženir Carlo Ratti, vodja arhitekturnega biroja CRA – Carlo Ratti Associati ter direktor laboratorija Senseable City Lab na inštitutu MIT (Massachusetts Institute of Technology), se osredotoča na projekte, ki se lotevajo aktualnih problematik današnjega časa. Rattijev pomenljivi naslov, ki ga je izbral za bienale, Intelligens, je univerzalen in povezan s pojmom inteligence, pri čemer z zadnjim zlogom, gens – beseda v latinščini pomeni ljudje – nakazuje njegov širši pomen. Carlo Ratti izpostavlja različne definicije in oblike inteligence, ki niso omejene le na danes prevladujoči pojem umetne inteligence, saj poziva k njeni globlji, širši in bolj vključujoči opredelitvi.
- mednarodna beneška razstava arhitekture bo posvečena grajenemu okolju in številnim disciplinam, ki ga oblikujejo. Predstavila bo zbirko oblikovalskih predlogov za prihodnost in še številne druge poskuse, pri čemer bo raziskovala opredelitev »inteligence« kot sposobnosti prilagajanja okolju z omejenimi viri, znanjem ali močjo.
O SLOVENSKEM PAVILJONU
Slovenski paviljon izpostavlja mojstrske tehnike in veščine gradnje kot ključni in nenadomestljivi del arhitekturne produkcije.
Razvoj umetne inteligence, 3D tiskanje objektov, robotizacije gradnje ter težnj po uniformiranosti in prefabrikaciji gradbenih elementov danes stremi k odstranitvi nepredvidljivega človeškega faktorja iz procesa gradnje. In vendar je ta razvoj razkril tudi pomanjkljivosti mehanizacije in pokazal, koliko znanja se skriva v dejavnostih in poklicih, ki običajno veljajo za zgolj ročne in fizične. To potrjuje tudi realna slika gradbene industrije v Sloveniji in širše v Evropi, ki kaže, da sta kakovost in razvoj grajenega okolja še vedno močno odvisna od znanja mojstrov na gradbišču. Ti so tisti, ki znajo stvari dobro, strokovno narediti. Vrsta njihovih veščin, ki bistveno prispevajo k prevodu načrta v kakovostno arhitekturo, je nujna za materializacijo objektov.
Avtorja paviljona osvetljujeta znanje mojstrov kot ključno inteligenco v procesu gradnje. Njun namen je pokazati na pomembno razmerje med arhitekturnim snovanjem in mojstrstvom na gradbišču.
V slovenskem paviljonu bo razstavljena skupina totemov, ki bodo skonstruirani in izvedeni kot fizični manifest mojstrskega znanja in veščin. Totemi bodo končni produkt eksperimentalnega procesa, ki bo raziskoval razmerje arhitekt – mojster – arhitektura.
Izjave avtorjev (Ana Kosi in Ognen Arsov)
»Tema letošnjega slovenskega paviljona izhaja iz naše neposredne izkušnje s terena. Smo arhitekturno-projektantski biro KIP (Kosi in partnerji) in smo ob gradnji naših projektov dnevno prisotni na gradbiščih. Pri našem delu se izkazuje, da sta kakovost in razvoj arhitekture odvisna od tamkajšnje prisotnosti izkušenih mojstrov.«
»Za to da se arhitektura uspešno zgradi potrebujemo dobro ekipo arhitektov in projektantov, dobrega investitorja, pogodbo s kvalitetnim gradbenim podjetjem, izkušen gradbeni nadzor, naklonjeno politično voljo, cikel ugodnih cen gradbenih materialov in ugoden kredit. V tej splošni formuli pa manjka en ključni člen, ki pri ‘deljenju zaslug’ za dobro zgrajeno arhitekturo mnogokrat ostaja spregledan. To so vešči mojstri, ki objekt na gradbišču gradijo s svojim znanjem, voljo in s svojimi rokami.«
»V času, ko se gradbiščnim mojstrom jemljeta veljava in mesto v arhitekturi, s slovenskim paviljonom pozivamo k nasprotni poziciji. Menimo, da je treba delo mojstrov izpostaviti kot ključno inteligenco v procesu gradnje.«
O avtorjih
Ana Kosi
Ana Kosi je leta 2011 diplomirala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. V času študija se je v okviru izmenjave Erasmus eno leto izobraževala na šoli Politecnico di Milano v Italiji. Je soustanoviteljica arhitekturnega biroja Svet vmes, katerega partnerica je bila od leta 2010 do 2016. Med letoma 2017 in 2022 je delala kot asistentka v arhitekturnoteoretskem seminarju prof. Petre Čeferin (Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani). Od leta 2018 do 2021 je bila članica uredniškega odbora revije Outsider. Je soavtorica več arhitekturnih publikacij (INTRO – zbornik Fakultete za arhitekturo, Bergle FA, Arhitekturni človek) in avtorica številnih člankov, ki so bili objavljeni v revijah Outsider, Delo in Oris. Leta 2017 je v partnerstvu z Ognenom Arsovom ustanovila arhitekturni biro KIP (Kosi in partnerji). Izvedeni projekti, katerih soavtorica je Ana Kosi, so prejeli več domačih in tujih nagrad.
Ognen Arsov
Ognen Arsov je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Skopju, od leta 2004 pa živi v Ljubljani. Med študijem je sodeloval pri več restavratorskih projektih in pri organizaciji nekaj razstav. Po podiplomskem študiju na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje si je delovne izkušnje nabiral v več slovenskih arhitekturnih birojih (Arhem, Sadar + Vuga, Šabec Kalan Šabec arhitekti, Arhitektura Krušec, Svet vmes). V svoji večletni praksi je sodeloval pri več nagrajenih projektih večjega in manjšega merila, ki so bili objavljeni v domačih in tujih revijah. Leta 2017 je s partnerico Ano Kosi ustanovil arhitekturni biro KIP (Kosi in partnerji). Izvedeni projekti, katerih soavtor je Ognen Arsov, so prejeli več domačih in tujih nagrad.
Spletna stran biroja: www.kip.si
VEČ INFORMACIJ:
Manca Košir, odnosi z javnostjo
Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Rusjanov trg 7, 1000 Ljubljana | tel.: +386 51 269 974 | www.mao.si