Človek in stavba

Človek in stavba
Fotografi pogosto postavijo človeško figuro v nek odnos do stavbe. Tako je postava lahko pomensko poudarjena, kot sta to storila Lojze Erjavec in Joco Žnidaršič, ali zgolj vizualno uokvirjena, kakor je skupina otrok kot na Boletovem posnetku. Kocjančič in Gostinčar pa sta posnela delavce pri delu in jih z izborom ekstremnega zornega kota postavila v dinamičen odnos do poslopja. V vseh primerih figure poživljajo in osmišljujejo vseh pet podob, saj jih gledalec ne glede na okolje, v katerem nastopajo, razume kot samo bistvo posnetka.
Drug vidik je vpis fotografa v samo podobo. Medtem ko njegova prisotnost na Erjavčevi in Boletovi fotografiji ne vzbuja pozornosti, izdaja zorni kot Kocjančičeve, Gostinčarjeve in Žnidaršičeve poseben razmislek o tem, kam naj se fotograf postavi, da bi bil posnetek čim bolj atraktiven. V tem kontekstu je Gostinčarjeva perspektiva naravnost vratolomna.

Primož Lampič