Stare fotografske tehnike: Primerki Oddelka za fotografijo MAO

18. 2.—6. 6. 2021

Stare fotografske tehnike: Primerki Oddelka za fotografijo MAO

18. 2.—6. 6. 2021

Fotografska zbirka Oddelka za fotografijo Muzeja za arhitekturo in oblikovanje se je pred skoraj petdesetimi leti začela oblikovati ob takratni sodobni produkciji, prva dva primerka, izdelana v starih, danes večinoma opuščenih fotografskih tehnikah pa sta prišla vanjo z odkupom jeseni leta 2010. To sta bili puharotipija in dagerotipija. Sčasoma se je zbirka krepila, predvsem z donacijami. Dvakrat smo v muzej povabili fotografske navdušence, ki se ukvarjajo z oživljanjem opuščenih tehnik, ki so javno demonstrirali stare postopke.
Na aktualni razstavi prikazujemo enajst podob. Od črno-belih tehnik so zastopani po en primerek dagerotipije, panotipija, puharotipija in tri ferotipije, med barvnimi pa po en dufaycolor in duxochrom. Del razstave smo posvetili tudi sodobnim prizadevanjem za oživitev starih tehnik, ki jih je zlasti pospešil prodor digitalne fotografije. V tem sklopu predstavljamo kolodijski pozitiv in dve cianotipiji.
Med najzgodnejšimi tehnika je večina portretov, kar je razumljivo. Fotografi so postali nova poklicna skupina in so pretežno živeli od meščanstva, ki je želelo ohraniti svoj videz na podobah kakor svoje dni plemstvo.
Puharotipija Cerkelj na Gorenjskem velja za eno zgodnejših krajin v slovenski fotografiji. Izumitelj Janez Puhar je bil po poklicu duhovnik in mu za gmotno stran svojega konjička ni bilo treba posebej skrbeti. Mala štafažna figura v širokem krajinskem okviru opominja na romantične korenine, medtem ko sodobni cianotipiji, narejeni po starejših negativih, že kažeta zanimanje takratnih poklicnih fotografov za žanr in za dogajanje izven ateljeja. Tudi edino tihožitje, izvirni velikoformatni barvni diapozitiv, najbrž iz tridesetih let 20. stoletja, je verjetno prišlo iz profesionalnega studia.
V jedru ohranjanje kulturne dediščine je poleg primarne človeške radovednosti o tem, kako je bilo nekoč, vgrajena tudi postavka vsake civilizacije, ki se zaveda same sebe: ohraniti dokaze preteklosti, da bodo oplajali njeno prihodnost. Zato je prav, da v plimi digitalnih podob tu in tam ostane tudi kakšen otoček analognih fotografskih podob.

Primož Lampič

Kustos razstave: dr. Primož Lampič
Deli
Skip to content