Humanost in prostor

Stanko Kristl, arhitekt, profesor, raziskovalec, inovator, humanist, akademik ter nenehni kritik in sooblikovalec vsakdana, sodi danes med najvidnejše slovenske arhitekte; njegova dela so ob svojem nastanku vznemirjala tako domačo kot mednarodno javnost – in tako je še danes. Kot arhitekt v najširšem smislu si Stanko Kristl skozi svoje projekte in raziskave neprestano zastavlja temeljno vprašanje arhitekture: kaj je arhitektura v odnosu do človeka?

Človek in njegovo doživljanje prostora – to je ključna tema, ki izrazito zaznamuje raziskovalno-oblikovalski pristop arhitekta Stanka Kristla. V svojih arhitekturnih projektih, številnih člankih in raziskavah nenehno izpostavlja nujnost vključevanja sociologije in psihologije pri snovanju prostora. Raziskovanje prvinskega dojemanja prostora in zaznavanja še nerojenega otroka je določilo radikalno zasnovo vrtca Mladi rod v Ljubljani; študija integralnih načinov posredovanja znanja je vodila h konceptu Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju; razvoj kompleksne, sistemske metodologije projektiranja pa je omogočil sočasno projektiranje in gradnjo diagnostično-terapevtsko-servisnega objekta Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.

Vloga arhitekture pri razvoju človeka in družbe je osrednja misel znotraj Kristlovega večplastnega arhitekturnega ustvarjanja, v vseh merilih, od regulacije mest do patenta stropa in oblikovanja knjige, od kompleksnih bolnišnic do raznolikih bivalnih prostorov in spomenikov. Stanko Kristl se zavestno izogiba ponavljanju rešitev in se v svojih projektih nenehno sprašuje o bistvu osnovnih arhitekturnih programov, kot so stanovanje, šola, vrtec, bolnišnica, enodružinska hiša, ter jih vedno znova poskuša redefinirati. V vsaki nalogi presega zgolj iskanje funkcionalnih prostorskih rešitev za dane programe, saj s svojim celostnim pristopom k projektiranju stremi k spremembam ustaljenih konceptov šolanja, bivanja in zdravljenja ter k oblikovanju alternative obstoječim normam in načinom delovanja. Večplastno raziskovanje posameznega programa je osnova za njegov konceptualni arhitekturni odgovor, ki večkrat prevzame vlogo zgrajenega prototipa. Prilagajanje merilu posameznega uporabnika, otroka ali odraslega, bolnega ali zdravega, mladega ali starejšega, izkazuje popolno predanost ideji humanega v arhitekturi.

Vodilne lastnosti Kristlovega ustvarjanja so eksperiment, inventivnost in sistemskost, ki se prepletajo na prostorski, tehnološki in socialni ravni. Stavbe so oblikovane kot odprte strukture, ki v veliki meri omogočajo prilagajanje, spreminjanje in razvoj v času. Njihova pojavnost je večinoma določena z vidno konstrukcijsko zasnovo, z eksperimentalno uporabo nekonvencionalnih materialov ter z inovativnimi detajli in tehnološkimi patenti, ki jih povezuje ekonomičnost gradnje in vzdrževanja objektov. Zaradi inovativnega raziskovalnega pristopa so njegove zgradbe pogosto prestopale meje znanega in uveljavljenega ter zato sprožale tako izrazito (strokovno in laično) navdušenje kot tudi zagrizen odpor. Kristlova realizirana arhitekturna dela so bila nagrajena s številnimi priznanji za izjemne arhitekturne dosežke in pomembno določajo slovensko arhitekturno dediščino 20. stoletja ter pomenijo samosvoj prispevek k eksperimentalni evropski povojni arhitekturi.

Stanko Kristl skupaj z Otonom Jugovcem, Savinom Severjem, Majdo Dobravec, Milanom Miheličem, Ilijo Arnautovićem, Marto in Francetom Ivanškom, Milošem Bončo, Janezom Lajovcem, Gregom Košakom in drugimi tvori jedro najvidnejše skupine študentov arhitekta in profesorja Edvarda Ravnikarja. Povezujejo jih osnovna miselna načela, vendar so znotraj inovativne in konsistentne produkcije slovenske arhitekture šestdesetih let, kjer je koncept stavbe jasno izražen tako v konstrukciji kot v detajlu in kjer je pojmovanje arhitekture vse, od kljuke do urbanizma, kot posamezniki ustvarili njihove različne avtorske izpeljave. Kristl se je najodločneje osredotočil na humani vidik arhitekture. Človeka je postavil v središče kot primarni razlog za arhitekturo, saj je trdil, da ga je modernizem v svoji dogmatski funkcionalnosti – z zadovoljevanjem zgolj fizioloških potreb – zapostavil. V nenehnem iskanju humanega je verjel in učil, da arhitektura lahko vzgaja, zdravi in plemeniti človeka, in s to idejo deluje tudi danes.

Razstava Stanko Kristl, arhitekt. Humanost in prostor predstavlja bogati univerzum arhitekta in je organizirana v štiri bistvene tematske sklope: Bivanje, Šolanje, Zdravje in Spomin. Osnovana je bila na podlagi večletnega raziskovanja arhitektovega osebnega arhiva ter tudi s pomočjo dodatnih virov in pogovorov z arhitektom. Originalni načrti in risbe iz njegovega arhiva so dopolnjeni s serijo posebej za razstavo izdelanih maket, diagramov in velikoformatnih barvnih fotografij, ki odslikujejo posebno osredotočenost znotraj obsežnega arhitektovega opusa ter omogočajo novo vizualno izkušnjo Kristlove arhitekture.

Kustosi: Tadej Glažar, Tina Gregorič, Maja Vardjan

Ustvarjalci
Kustosi: Tadej Glažar, Tina Gregorič, Maja Vardjan
Oblikovanje in postavitev razstave: Dekleva Gregorič arhitekti (Aljoša Dekleva, Tina Gregorič, Vid Zabel), Tadej Glažar, Maja Vardjan
Strokovna sodelavca: Rok Hočevar, Vid Zabel
Koordinator projekta: Nikola Pongrac
Grafično oblikovanje: Ajdin Bašić
Velikoformatne barvne fotografije: Tomaž Gregorič
Ostale fotografije: Janez Kališnik, Joco Žnidaršič, Miran Kambič, Andrej Hrausky
Makete: Samo Kralj
Video: David Lotrič
Prevod: Darja Horvatič, Hana Cirman, Andreja Šalamon Verbič
Lektoriranje: Katja Paladin (SLO), Jeff Bickert (ENG)
Marketing: Nataša Celec
Asistent marketinga: Maja Kovačič
Odnosi z javnostjo: Ana Kuntarič
Izobraževalni program: Natalija Lapajne, Elizabeta Petruša Štrukelj
Sodelavci: Miha Dereani, Gregor Dražil, Jure Grohar, Špela Habič, Jure Henigsman, Andraž Intihar
Tehnična ekipa: Matjaž Rozina, Tadej Golob
Zahvala: Anton Bohinc, Miha Densa, Vid de Gleria, Andrej Hrausky, Miran Kambič, Aljoša Kotnjek, Aleš Krdžić, Agueda Pelayo, Cvetka Požar, Uroš Rustja, Jože Šimenc, Marko Zaplatil

Partnerji

 
Donatorji

Otvoritev

Torek, 19.12. ob 19.00

Lokacija

MAO

Spremljevalni program

Naložite si knjižico>>

Poletna muzejska noč
16. junij

Vodeni ogledi
Nedelje ob 11.00
7. 1.: Tadej Glažar
21. 1.: Maja Vardjan
4. 2.: Tina Gregorič
18. 2.: Tadej Glažar
4. 3.: Rok Hočevar
18. 3.: Maja Vardjan
1. 4.: Tadej Glažar
14. 4. Martina Malešič
29.4. Katarina Metelko
13.5. Maja Vardjan
27.5. Katarina Metelko
10.6. Tina Gregorič
24.6. Katarina Metelko
8.7. Rok Hočevar
2.9. Natalija Lapajne
16.9. Tina Gregorič (v angleščini)
30.9. Tadej Glažar, Tina Gregorič, Maja Vardjan

Mednarodni muzejski dan
18.5. ob 13.00: Natalija Lapajne

Delavnice MINIMAO
Nedelje ob 11.00
7. 1. Moje telo – moja arhitektura
21. 1. Mala ura perspektive ali prostorski eksperiment
4.2. Narava kot vir navdiha
18. 2. Svetlobna telesa – oblikovanje svetil
4.3. Stavbni plašč ali koža stavbe – papirna plastika, igra rezov
18. 3. Ritem v arhitekturi ali kaj imata skupnega arhitektura in glasba
1.4. Filcanje
14.4. Spomin – spomeniki
29. 4. Moj vrtec, moja šola – spoznavanje s čutili
13. 5. Ko si hiša nadene plašč – v igri z opeko
27.5.: Moja streha je lahko dežnik
10.6.: Okno v svet
24.6.: Okno v svet
8.7.: Narava kot vir navdiha
2.9.: Kaj je interier
16.9.: Ritem v arhitekturi ali kaj imata skupnega arhitektura in glasba
30.9.: Stavbni plašč ali koža stavbe – papirna plastika, igra rezov

Arhitektura v živo
30. januar 2018 ob 16.00
Rok Hočevar: Splošna bolnišnica Izola, Izola
27. februar 2018 ob 16.00
Maja Vardjan: Vrtec Mladi rod, Ljubljana
14. marec 2018
Tadej Glažar: Diagnostično terapevtsko servisni objekt, UKC, Ljubljana
12. april 2018 ob 17.00
Martina Malešič in Uroš Rustja: Stanovanjski blok, Prule, Ljubljana
31. maj 2018 ob 17.00
Gregor Gojević: Trgovsko-stanovanjski blok, Velenje
12. junij 2018 ob 16.30
Maja Vardjan: Vrtec Mladi rod
September 2018
Tina Gregorič: Osnovna šola Franceta Prešerna, Kranj

MAO Debate
8. maj ob 17.00
Stanko Kristl in Ljubljanska šola za arhitekturo

Spremljevalni dogodki
Arhitektura za zdravje
20.12.2017-31.1.2018
razstava

50 let Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju
jesen 2018

Predavanje
31. maj ob 19.00 (Galerija Velenje)
Maja Vardjan, Tadej Glažar: Stanko kristl, arhitekt. Humanost in prostor

Informacije

Pridržujemo si pravico do spremembe programa!

infobio(at)mao.si
01/ 54842 74

Za medije>>

Za šole in vrtce>>

Fotografije z otvoritve>>

Organizacija

MAO