Prostori so-delovanja: 20 let načrtovanja Zadarske županije
9. 1.—9. 2. 2014
Prostori so-delovanja: 20 let načrtovanja Zadarske županije
9. 1.—9. 2. 2014
Razstava Prostori so-delovanja izhaja iz dela Zavoda za prostorsko urejanje Zadarske županije, ki je v zadnjih dvajsetih letih utrdil interdisciplinarna sodelovanja in jih uporabljal za pripravo planskih dokumentov. Sistematično naročanje raziskovalnih in eksperimentalnih študij ter praks na Hrvaškem ni nekaj običajnega, zato je Zavod postal eno od središč povezovanja sodobne teorije in institucionalne prakse, z željo, da se odzove in deluje v skladu z aktualnimi transformacijami grajenega okolja.
Zadarska županija in mesto Zadar sta bila zaradi svoje kulturne, gospodarske in naravne raznolikosti, pa tudi dolge urbane tradicije hvaležno področje za raziskovanja. Razstava prav zato temelji na prekrivanju dveh vsebinskih plasti: prva zbira rezultate raziskave in načine njihove implementacije v načrte, medtem ko druga prikazuje urbanistične značilnosti Županije in mesta, se pri tem opira na analitične dele načrta, a tudi na stališča samih avtorjev razstave.
Postavitev razstave je neločljivo povezana z njeno vsebino. Fizična struktura Županije je rekonstruirana s pomočjo dolžinskih presekov prepoznavnega reliefa čez niz otokov, preko obalnega področja, Ravnih kotarjev in Bukovice, zato se razstava doživlja skozi vstop v topografijo. Vanjo je postavljena mreža toponimov s pripadajočimi rezultati raziskovanja, na ta način pa je znanje, ustvarjeno z delom Zavoda in sodelavcev, teritorializirano. V topografijo je bil dodan tudi slovarček, ki omogoča hiter in berljiv vpogled v ključne elemente urbanističnega diskurza. Podoben postopek je bil izveden tudi z mestom Zadar, katerega zemljevid je razslojen na najpomembnejše teritorialne segmente, v njih pa so narisane že obstoječe in prihodnje intervencije. Te »pomenske topografije« so središče razstave, medtem ko so študije kot ločene celote prikazane kot ločene celote.
Poudarek razstave leži na ključnih razvojnih procesih v mestu in Županiji. V mestu so to demilitarizacija velikih področij, razporejenih po središču mesta, ki se po letu 1991 izgubili svojo funkcijo. Iz ožjega mestnega področja izginja tudi industrija in tako se osvobajajo veliki prostorski resursi, Zadar pa postaja študija primera transformacije v postindustrijsko in postvojaško mesto. V teh prostorih nastajajo javne vsebine, med katerimi je še posebej pomembna Univerza v svoji intenzivni širitvi, gradnja javnih zgradb, denimo novi »Športni forum«, ter urejanje javnih prostorov, denimo mednarodno priznane Morske orgle arhitekta Nikole Bašića. Strukturo mesta v širšem kontekstu spreminja vzpostavljanje novih razvojnih usmeritev in novih področij centralnosti, ki bodo izzvala selitev trajektnega pristanišča iz zadarskega polotoka v novi integrirani prometni terminal v zalivu Gaženica.
Na ravni županije se sledi konceptu načrtovanja, ki temelji na že začetih procesih in virih, kot je oblikovanje programskih hibridnih grozdov, zasnovanih okrog različnih osnovnih dejavnost: od kmetijstva in industrije do arheoloških najdišč in turizma. Ti grozdi se povezujejo v integrirane mreže, zato se v načrtovalskih strategijah celotno ozemlje dojema kot »urbanizirano«. Čeprav se uradni načrti ukvarjajo s »površinami« in conami, se v načrtih in raziskovanjih utrjuje pristop, pri katerem so primarne kvalitete aktivnosti in njihove interakcije, ne pa fizične strukture. Varstvo okolja je vključeno v vse načrtovalske ideje.
Večina načrtovalskih pobud je nastala s procesom so-delovanja delovanja, aktivnega dialoga med različnimi disciplinami, izvedenega s pomočjo različnih formatov: študij, seminarjev, delavnic, simpozijev… Še posebej je bila pomembna komaj vidna plast pogajanj s političnimi in gospodarskimi akterji. V okoliščinah, kjer si nasproti stojijo številni interesi, instrumenti regulacije pa so omejeni, so raziskovalne študije in neprekinjeno javno delo Zavoda služili kot pomemben argument pri zagovarjanju javnega interesa.
Avtorji: Maroje Mrduljaš, Antun Sevšek, Damir Gamulin Gamba
Svetovalci: Nives Kozulić, Vladimir Mattioni
Avtorsko sodelovanje: Petar Kozina
Sodelavci: Eljuga Žižić (grafično oblikovanje), Melita Čavlović (raziskave in arhitektura)
Otvoritev
Četrtek, 9. 1. 2014, ob 19.00
Informacije