Plečnikova Ljubljana
29. 3.—31. 12. 2017
Plečnikova Ljubljana
29. 3.—31. 12. 2017
Razstava je v Plečnikovem letu namenjena mednarodni predstavitvi arhitektovega ustvarjanja in podpori nominacije njegovih del za vpis na UNESCO Seznam svetovne kulturne in naravne dediščine.
Leto 2017 je Plečnikovo leto: obeležujemo 145. obletnico rojstva in 60. obletnico smrti arhitekta. Naše prepoznavanje in vrednotenje njegovega ustvarjanja pa ni omejeno le na trenutek v času in prostoru, saj se njegovo delo dotika univerzalnosti in brezčasnosti, ki sta prepoznavni vsem pozornim opazovalcem. Ljubljana, ki jo zaznamujejo ostaline iz rimskega obdobja in predvsem baročna arhitektura, je po potresu leta 1895 s Plečnikovim sodobnikom Maksom Fabianijem dobila prvi moderni urbanistični načrt. Iz zaspanega provincialnega mesta se je preobrazila v sodobno prestolnico v secesijskem slogu z novimi estetskimi ideali. Plečnik je svojo vizijo Ljubljane postopoma uresničeval skoraj tri desetletja. Vstopal je v že zgrajen prostor, ga preoblikoval in nadgrajeval ter med letoma 1921 in 1957 v mrežo mesta nanizal vrsto izjemnih stavb. Narodna in univerzitetna knjižnica, Vrt vseh svetih – Žale, cerkev sv. Frančiška v Šiški in mostovi na Ljubljanici so le najpomembnejši posegi v mesto. Kopna os, ki vodi od njegove hiše v Trnovem do središča mesta s Kongresnim trgom in parkom Zvezda, pomeni kulturno alejo mesta. Vodno os sestavljajo ureditve porečja Ljubljanice od Trnovskega pristana, nabrežij Ljubljanice v središču mesta, Čevljarskega mostu, Tromostovja in tržnic do rečne zapornice. Z urejenimi obrežji in mostovi, z umeščanjem dreves in drugega rastlinja, ki ga je razumel kot pomembno arhitekturno sredstvo, je Plečnik mestu ob Ljubljanici dal sredozemski značaj. Tretja os je povezovala Jakopičevo sprehajališče v parku Tivoli z ljubljanskim gradom na griču. Poseben prostor je Vrt vseh svetih, del današnjega pokopališča Žale, kjer se je Plečnik z izjemno občutljivostjo in pieteto poklonil meščanom. Ljubljano je arhitekt preoblikoval do te mere, da jo danes vidimo kot »Plečnikovo Ljubljano«, samosvoj urbanistični fenomen in celostno umetnino 20. stoletja. Ob slovenski prestolnici je Plečnik sočasno ustvarjal še v Pragi, kjer je z ureditvijo dela praškega gradu za takratnega predsednika Masaryka in s postavitvijo cerkve presvetega Srca Jezusovega postal navdih mnogim češkim arhitektom. Številne ideje so se rojevale, medsebojno oplajale, variirale in se uresničevale v eni ali drugi od omenjenih prestolnic. Skupno prizadevanje Slovenije in Češke za mednarodno prepoznavnost arhitekta je usmerjeno v projekt nominacije za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine. Plečnik je neodvisno od sočasnih arhitekturnih tokov začetka 20. stoletja, predvsem prevladujočega modernizma, razvil svojstven arhitekturni jezik. Edinstven pristop k reinterpretaciji arhitekturne dediščine in izjemno bogat simbolizem vključujeta elemente brezčasne arhitekture. S tem pristopom nadgrajuje in reinterpretira prostor, obenem ga modernizira in išče nove rabe njegove tradicionalne funkcije. Njegova arhitektura ponuja univerzalne rešitve za ključna vprašanja različnih generacij in tako ostaja vedno aktualna.
Razstavo sta za mrežo slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev v tujini pripravila Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) in MGML – Plečnikova zbirka pod pokroviteljstvom Ministrstva za kulturo RS.
Prva razstava v seriji, postavljena v madridski arhitekturni zbornici med 7. marcem in 30. aprilom, je Plečnik: arhitekt v Ljubljani, Pragi in na Dunaju. VMA razstavo pripravlja v sodelovanju z avstrijskim kulturnim forumom, češkim kulturnim centrom in slovenskim ministrstvom za kulturo oz. muzejskima institucijama (MAO in MGML). Vsak od treh partnerjev je prispeval razstavno gradivo o delu slovenskega arhitekta v svoji državi (prestolnici). Na dan odprtja razstave pa je bila v arhitekturni zbornici za zainteresirano strokovno javnost organizirana okrogla miza, ki je gostila Nikolausa in Petra Zacherla, Zdeneka Lukeša, fotografa Pavla Hroch in direktorja MAO Matevža Čelika.
Druga razstava v seriji je bila na ogled v prostorih Ministrstva za kulturo RS med 29. marcem in 29. aprila.
Zasnova razstave: Špela Spanžel MK, Matevž Čelik MAO, Blaž Peršin MGML
Kustosinji razstave: Natalija Lapajne MAO in Ana Porok MGML
Besedilo: Andrej Hrausky
Prevod v angleški jezik: Darja Horvatič
Prevod španski jezik: Marjeta Drobnič
Lektura angleški jezik: Jeff Bickert
Lektura španski jezik: Matías Escalera Cordero
Oblikovanje: Matej Koren studio
Fotografije: Damjan Prelovšek MGML, Matevž Paternoster MGML in Andrej Hrausky
Načrti: Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
Projekt podpira: Ministrstvo za kulturo RS
Lokacija
7. marec-30. april 2017
COAM – Colegio Oficial de Arquitectos de Madrid, Madrid, Španija
29. marec-29. april 2017
Ministrstvo za kulturo, Ljubljana, Slovenija
8.00-18.00
(otovritev: 28. marec ob 14.00)
23. maj-9. junij 2017
Vijećnica
Sarajevo, Bosna in Hercegovina
2.-28. september 2017
Dnevi Ljubljane, Stara mestna hiša
Praga, Češka
18.-20. september 2017
Cankarjev dom
Ljubljana, Slovenija
28. september-13. oktober 2017
Palača Buriti
Brasilia, Brazilija
1.-18. november 2017
Univerza v Brasilii
Brasilia, Brazilija
6.-30. november 2017
Slowenische Literaturwoche auf der Buch Wien 2017, Hauptücherei am Gurtel
Dunaj, Avstrija
9. november-1. december 2017
Politehnična univerza, Valencia, Španija
27. november
LETRÉTTAGE
Mehringdamm 61, Berlin, Nemčija
Otvoritev ob 19.30.
Informacije
infobio@mao.si
01 548 42 74
Organizacija
MAO
MGML
Ministrstvo za kulturo RS