Mojstri gradijo

Slovenski paviljon kot ključni, nenadomestljiv del arhitekturne produkcije izpostavlja mojstrske tehnike in veščine gradnje.

Z razvojem umetne inteligence, 3D-tiskanjem objektov, robotizacijo gradnje ter težnjo po uniformiranosti in prefabrikaciji gradbenih elementov danes stremimo k odstranitvi nepredvidljivega človeškega faktorja iz procesa gradnje. In vendar je ta razvoj razkril tudi pomanjkljivosti mehanizacije in pokazal, koliko znanja se skriva v dejavnostih in poklicih, ki običajno veljajo za zgolj ročne, fizične. To potrjuje tudi realna slika gradbene industrije v Sloveniji in širše v Evropi, ki kaže, da sta kakovost in razvoj grajenega okolja še vedno močno odvisna od znanja mojstrov na gradbišču. Ti so tisti, ki znajo stvari dobro, strokovno narediti. Vrsta njihovih veščin, ki bistveno prispevajo k prevodu načrta v kakovostno arhitekturo, je nujna za materializacijo objektov.

Avtorja paviljona osvetljujeta znanje mojstrov kot ključno inteligenco v procesu gradnje. Njun namen je pokazati na pomembno razmerje med arhitekturnim snovanjem in mojstrstvom na gradbišču, pa tudi ponovno premisliti mojstrske tehnike in veščine gradnje skozi vedno bolj digitalizirane metode arhitekturnega projektiranja.

V slovenskem paviljonu je razstavljena skupina totemov, ki so bili skonstruirani in izvedeni kot fizični manifest mojstrskega znanja in veščin. Totemi, duhovna bitja, predmeti oziroma simboli, služijo kot emblem skupine ali klana mojstrov, ne samo zato, ker bi slednje reprezentirali, bili njihove podobe, ampak ker »vedo več«, kot vemo vsi tisti, ki jih opazujemo, vsi tisti, ki so jih izdelali, in tisti, ki so jih skonstruirali.

Totemi so končni produkt eksperimentalnega procesa, ki je raziskoval razmerje arhitekt – mojster – arhitektura. Njihova zasnova je potekala v skladu s standardnimi metodami in orodji arhitekturnega načrtovanja. Oblikovanje posameznih elementov je izhajalo iz tehnik izdelovanja in gradnje, kakršne najdemo na sodobnem slovenskem gradbišču, izdelava pa je potekala na temu namenjenem delu gradbišča v Ljubljani in je trajala en mesec. Totemi so bili izvedeni na podlagi predanih načrtov, popisa in tehničnega poročila; njihovo izdelavo je spremljala redna komunikacija med arhitekti in mojstri na gradbišču. V paviljonu je razstavljen rezultat tega procesa, skupaj z njegovo video dokumentacijo. Postavitev izdelanih totemov se odziva na prostor, obenem pa med njimi vzpostavlja medsebojna razmerja in interakcije.

Lokacija paviljona

Arsenale della Biennale di Venezia

Campo della Tana, 2169/F

Benetke, Italija

Kolofon

Mojstri gradijo

Komisarka: Maja Vardjan

Asistent komisarke: Nikola Pongrac

Kustosa: Ana Kosi in Ognen Arsov

Strokovna sodelavca: Žiga Rošer and Blaž Šenica

Grafični oblikovalec: Nejc Prah
Avdio-video artist: Rok Kajzer Nagode

Kontakt za medije

Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO)

Rusjanov trg 7

SI—1000 Ljubljana

www.mao.si

Manca Košir

press.bio@mao.si

Produkcija: MAO, Muzej za arhitekturo in oblikovanje