+/– 1 °C

V iskanju dobro uglašene arhitekture

Ekologija je v preteklem desetletju bistveno vplivala na številne stroke in postala integralni del njihovega razvoja, pri čemer arhitektura ni izjema. Za domnevno večjo ekološkost arhitekture so s toplotnimi črpalkami, tehnologijo ničenergijskih hiš, prezračevanjem z rekuperacijo in podobnim poskrbele druge inženirske stroke; te naše domove preobražajo v visokotehnološke stroje, ki naj bi pripomogli k ekonomičnemu ravnanju z energijo.

Čeprav je ekologija, ki jo mnogi v arhitekturi razumejo kot »energetska učinkovitost«, neizbežen kontekst sodobnosti, ki definira arhitekturo, ga slednja naslavlja paradoksno. Namesto da bi kritično reartikulirala svoja konceptualna izhodišča, ekološka vprašanja praviloma rešuje izključno s tehnologijo, skrito med stenami. »Energetska učinkovitost« tako nastopa kot popolnoma ločena, neodvisna komponenta stavbe, posledično pa je ekologiji v arhitekturi pogosto dodeljen status omejujočega nepridiprava, ki se manifestira skozi stroge tehnično-zakonodajne pogoje. V nasprotju z rabo birokratske besedne zveze »energetska učinkovitost«, uporabljamo besedo ekologija, ki jo razumemo kot številčne in kompleksne odnose med arhitekturo in njenim okoljem, ki presegajo uporabo tehnologije. Ali je ekologijo (ponovno) mogoče misliti skozi arhitekturo? Ali je lahko ekologija za arhitekturo nekaj produktivnega?

Da bi odgovorili na to vprašanje, moramo pogledati v preteklost. Vernakularna arhitektura prejšnjih stoletij takšne razmejitve namreč ni poznala – ekologija je v preteklih obdobjih generirala sámo arhitekturo in bila od nje neločljiva, kar pomeni, da so bile stavbe ekološke že v svoji konceptualni zasnovi. Arhitektura in ekologija sta bili tako eno in isto – preprost arhitekturni koncept je vedno izhajal iz energetskih zahtev klimatskega, materialnega in topografksega konteksta. Drugače povedano, vernakularna arhitektura je bila glede na pogoje in sredstva vedno maksimalno »energetsko učinkovita«.

V sodelovanju s 50 evropskimi arhitekti in ustvarjalci mlajše generacije smo poiskali primere vernakularnih objektov iz Evrope, katerih vprašanje ekologije – za razliko od trenutne sodobne prakse – naslavljajo celostno, kot inherenten del arhitekturne zasnove. Energetske principe vernakularnih objektov smo razdelili v kategorije, kot so soba v sobi, toplotna celica, spuščen strop, razširjen obod in podobno. Predstavljeni primeri prav tako kažejo na to, da energetski principi v vernakularni arhitekturi praviloma niso nastopali kot monofunkcijski elementi, pač pa so poleg svoje primarne funkcije imeli tudi socialno in ritualno vlogo. Z naslavljanjem vprašanj ogrevanja in hlajenja so tako generirali in organizirali samo bivanje v stavbi ter vzpostavljali specifične relacije med arhitekturo, okoljem in uporabniki.

S takšnim pristopom se odmikamo od splošne, nostalgične percepcije vernakularne arhitekture kot reliktov (za vedno izgubljenih) historičnih obdobij. Vernakularno arhitekturo razumemo kot živ in za sodobnost aktualen eksemplar energetskih pricipov, na podlagi katerih lahko kritično reinterpretiramo sodobno arhitekturno produkcijo in razmišljamo o arhitekturi prihodnosti, za katero ni dovolj, da je »energetsko učinkovita« – postati mora ekološka.

O KUSTOSIH

Maša Mertelj, Matic Vrabič, Eva Gusel

Maša Mertelj in Matic Vrabič sta biro Mertelj Vrabič Arhitekti ustanovila leta 2015. Od takrat so njegovi člani izvedli številne projekte prenov in oblikovanja razstav, ki so bili predstavljeni v slovenskih in mednarodnih revijah. Biro je bil uvrščen med 30 mladih evropskih praks, predstavljenih v publikaciji Architecture Is Just a Pretext v okviru projekta Carnets, sodeloval je tudi v projektu Nove prakse, nova orodja, ki se je odvijal med Ljubljano, Berlinom in Dunajem.

Eva Gusel, ki se je skupini pridružila leta 2019, je soavtorica projekta prenove pisarne v Metalki, za katerega je bil biro nominiran za Plečnikovo medaljo. Od leta 2021 je članica uredniškega odbora revije Outsider.

Anja Vidic, Jure Grohar

Anja Vidic in Jure Grohar sta biro Vidic Grohar Arhitekti ustanovila leta 2016 v Ljubljani. Njihovi projekti ne sledijo vnaprej začrtani arhitekturni agendi, pač pa z reartikuliranjem dane situacije prosto razvijajo nove, specifične arhitekturne, oblikovalske in kuratorske rešitve. Svoje delo so člani biroja predstavili že na več razstavah in v številnih publikacijah, nazadnje v okviru mednarodnega projekta Objects of Fascination v Bruslju (MAD Brussels) in Parizu (Pavillon de l’Arsenal), pa tudi v Ljubljani (Galerija ŠKUC), Berlinu (Aedes Metrolab) in na Dunaju (TU Wien) v okviru projekta Nove prakse, nova orodja.

SODELUJOČI

Komisarka: Maja Vardjan

Kustosi: Jure Grohar, Eva Gusel, Maša Mertelj, Anja Vidic, Matic Vrabič

Asistent komisarke: Nikola Pongrac

Oblikovanje paviljona: Mertelj Vrabič Arhitekti, Vidic Grohar Arhitekti

Grafično oblikovanje: Žiga Testen

Fotografija: Klemen Ilovar

Strateško svetovanje: Anja Zorko

Udeleženci:

Anna Bach, Eugeni Bach (Anna & Eugeni Bach)

Marcello Galiotto, Alessandra Rampazzo (AMAA)

Urban Petranovič, Davor Počivašek (Arhitekti Počivašek Petranovič)

Niklas Fanelsa (Atelier Fanelsa)

Alicja Bielawska, Simone De Iacobis, Aleksandra Kędziorek, Małgorzata Kuciewicz

Laura Bonell, Daniel López-Dòriga (Bonell+Dòriga)

Radim Louda, Paul Mouchet (CENTRAL ofaau)

Velika Ivkovska

Artem Kitaev (KOSMOS)

Aidas Krutejavas (KSFA Krutejavas Studio For Architecture)

Laura Linsi, Roland Reemaa (LLRRLLRR)

Benjamin Lafore, Sébastien Martinez-Barat (MBL architectes)

Ana Victoria Munteanu, Daniel Tudor Munteanu

Daniel Norell, Einar Rodhe (Norell/Rodhe)

Søren Pihlmann (Pihlmann architects)

Ambra Fabi, Giovanni Piovene (Piovenefabi)

Matteo Ghidoni (Salottobuono)

Gordon Selbach

Pablo Canga, Ana Herreros (SOLAR)

Elena Schütz, Julian Schubert, Leonard Streich (Something Fantastic)

Jakob Sellaoui (Studio Jakob Sellaoui)

Hana Mohar, Frane Stančić (Studio Ploca)

Susanne Brorson (Studio Susanne Brorson)

Benjamin Gallegos Gabilondo, Marco Provinciali (Supervoid)

Ana Kreč (Svet vmes)

Janja Šušnjar

Mireia Luzárraga, Alejandro Muiño (TAKK)

Léone Drapeaud, Manuel León Fanjul, Johnny Leya (Traumnovelle)

Gaetan Brunet, Chloé Valadié (UR)

Javier García-Germán (TAAs)

Osvetlitev: Arcadia Lightwear

Sodelavci: Elvis Jerkič, Vanesa Maček, Josipa Regović

Koordinator postavitve v Benetkah: eiletz | ortigas architects

Producent: Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO)

S podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije

Strateški partner: Eles

Partner: Center za kreativnost

Sponzorji: S.Anselmo, KO-SI, SLOLES, Arcadia Lightwear, Javor, Murales, Xella, Swisspearl, MF Mizarstvo Filipič, Nomago, Lepa Vida, L56, Kovinarstvo Golob

Lokacija

Arsenale, Sestiere Castello

Campo della Tana 2169/f

30122 Benetke

Odprto

20. maj–26. november 2023

Vstopnina

Informacije >>

Kontakt za medije

Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO)

Rusjanov trg 7

SI–1000 Ljubljana

www.mao.si

Smilja Štravs

prmao@mao.si