120 let modernega urbanizma v Ljubljani
Poleg 150-letnice rojstva Maksa Fabianija praznujemo tudi 120 letnico Regulacijskega načrta za Ljubljano, ki ga je Fabiani izdelal po potresu leta 1895. Regulacijski načrt predstavlja začetek modernega urbanističnega načrtovanja na ozemlju Slovenije. Namen razstave Načrti, pasti in alternative – 120 let modernega urbanizma v Ljubljani je prikazati razvoj modernega urbanizma v nadaljevanju, v 20. stoletju in do danes.

Na razstavi so predstavljeni moderni urbanistični načrti, koncepti, programi in intervencije, ki so jih ustvarile generacije urbanistov in arhitektov v obdobjih po Maksu Fabianiju. Kot antipod temu so na razstavi predstavljeni izzivi, pred katere je urbanizem postavljen danes. Na sprehodu skozi zgodovino modernega urbanizma  obiskovalci lahko spoznajo zgodovino urbanističnega načrtovanja, od natečaja za regulacijo Ljubljane leta 1895, do nadaljevanja med obema vojnama, s Plečnikovimi romantičnimi poskusi oblikovati idealno in humano mesto ter razvoja urbanizma v pragmatično tehnično disciplino, ki je stala v ozadju prostorske hiperprodukcije takoj po 2. svetovni vojni. Strokovna prizadevanja urbanistov v šestdesetih letih prejšnjega stoletja so vključevala širjenje znanja skozi razstave, kot sta bili predstavitev “Idealne soseske za 5000 prebivalcev” leta 1958 Zagrebu in razstava “Stanovanje za naše razmere” dve leti prej v Ljubljani. Te študije so pripravil teren za gradnjo mesta po modelu sosesk v prihodnjih desetljetjih. Urbanizem se je razvil v interdisciplinarno vedo, ki je skrbela za načrtovanje velikih stanovanjskih kompleksov kot so Ruski car (Mušič, Starc, Bežan) in BS3 (Ilija Arnautovič) in Murgel (Marta in France Ivanšek).

Skozi številne projekte, dileme in polemike je urbanizem v 20. stoletju razvil kompleksen strokovni aparat in ob koncu tisočletja s svojimi trčil ob nove mehanizme tržnega gospodarstva, procesov odločanja in državljanskih pobud. Prehod v novo tisočletje je na državnem nivoju zaznamoval obsežen program gradnje avtocest in podreditev načrtovanja seznamom zasebnih pobud na račun celovitih vizij. Prostorska politika in Strategija prostorskega razvoja (2004) sta obležali v predalih, kot dokumenta, sama sebi namen. Pritisk zasebnih investitorjev na urbanistično načrtovanje se v času gospodarske konjunkture še stopnjuje in zgolj v mestnem središču Ljubljane, znotraj Fabianijevega ringa se v tem času načrtuje 12 novih nebotičnikov. Z recesijo se za urbanizem odpirajo novi izzivi v zvezi s številnimi bankrotiranimi gradbišči, na račun katerih so iz rabe izvzete številne pomembne mestne površine. Obenem je Ljubljana v istem času zasijala z na novo urejenimi javnimi prostori in se posvetila uvajanju bolj trajnostnih prometnih režimov v mestnem središču. Poleg prometa pa za urbanizem pomembna izziva predstavljata tudi oblikovanje novega vključujočega, demokratičnega modela, kjer bodo državljani razumeli svojo odgovornost za skupni prostor in odziv na klimatske spremembe, ki se odražajo v vse pogostejših naravnih ujmah in skoraj vsako leto prizadenejo velik del prebivalcev Ljubljane.

Kustos: Matevž Čelik

Foto: 
Partnerstvo Šmartinska, Hosoya Schaefer Architects, 2008 (arhiv Hosoya Schaefer)
Ribja brv, Boštjan Gabrijelčič, Peter Gabrijelčič, 2014, foto: Miran Kambič / arhiv Arhitektura d.o.o.
Idealna soseska za 5000 prebivalcev, Edvard Ravnikar s sodelavci, 1958, zbirka MAO

Vstopnina

Po ceniku muzeja.
Za člane MAO brezplačno!

Program

Vodeni ogledi
24. maj ob 11.00
20. junij ob 20.30
27. september ob 13.00

Ustvarjalnice
24. maj ob 11.00
30. avgust ob 11.00
27.september ob 11.00

Informacije

01/ 5484 280/74
infobio(at)mao.si

Za šole in vrtce>>

Organizacija

MAO