V Švicarski državni tehniški visoki šoli Zürich (ETH Zürich) se predstavlja razstava o kiosku K6, ki jo je zasnovala kustosinja Maja Vardjan v sodelovanju z GTA Exhibitions. Po zaslugi obsežnih raziskav Milana Dinevskega je arhitekturni oddelek Švicarske državne tehniške visoke šole Zürich (ETH Zürich) dobil enkratno priložnost, pridobiti kiosk K67 druge generacije (proizvedene po letu 1971) in tako postaviti temelje za lastno zbirko. Po skrbni prenovi se ta redki primerek prvič predstavlja širši švicarski javnosti.

Kiosk K67 je modularni arhitekturni sistem slovenskega arhitekta in oblikovalca Saše J. Mächtiga. Ta ga je zasnoval kot prilagodljivo večnamensko strukturo z možnostjo neskončnega širjenja, v neštetih sestavih in konfiguracijah. S svojo gladko plastično lupino je kiosk postal značilen ulični poudarek, ki je od šestdesetih let prejšnjega stoletja zaznamoval številna urbana središča nekdanje Jugoslavije in vzhodne Evrope. K67 uteleša strogo sistematični pristop svojega arhitekta in oblikovalca, v skladu s katerim se individualni objekti in izdelki ne kažejo kot samozadostni ali idiosinkratski, temveč nastopajo kot odprti sistemi: nastajajo v konceptualnem okviru in sledijo logiki permutacije, ki ostaja odprta za spremembe in se lahko sčasoma spreminja.

Mächtigovo delo je neločljivo povezano s konceptom ulice in ulične opreme. Kot oblikovalec in nekdanji profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani združuje različne pristope, od industrijskega oblikovanja do urbanizma in oblikovanja javnega prostora. Mächtig se je nenehno zavedal družbenega pomena oblikovanja ulične opreme, zato je tudi razumel, da njeni elementi narekujejo utrip mesta in vplivajo na kakovost vsakdanjika prav vsakega prebivalca. Njegovi projekti in študije se opirajo na širši, problemski pristop k urbanističnemu razvoju, ki upošteva vzajemno delovanje treh dejavnikov: okolja (prostora), človeka (uporabnika) in predmeta (opreme). Smotrno urejeni elementi, kot so kioski, smetnjaki, telefonske govorilnice in informativne table, označujejo ulična območja, lajšajo dostop do različnih dnevnih dejavnosti in še danes služijo kot mestne znamenitosti v slovenskih, pa tudi drugih evropskih mestih.

Razstava nas vodi po poti Mächtigovega sistemskega razmišljanja, interdisciplinarnega dela in idejnih zasnov – vse do končnih izdelkov, obenem pa predstavi njegov ustvarjalni proces, od prvih konceptov in projektnih različic do obsežnih raziskav, testiranja v javnem prostoru in tržnih kampanj. Ves čas svojega poklicnega delovanja je Mächtig spodbujal razprave o pomenu povezovanja akademskega znanja z gospodarstvom in industrijo. Prav interdisciplinarnost in celosten pristop, razpet med vizijo samoupravnega socialističnega režima in zametki zasebnega tržnega gospodarstva, zaznamujeta njegovo delo.

V tem smislu je kiosk K67 izjemen projekt radikalne arhitekture, saj je dejansko doživel industrijsko proizvodnjo (med letoma 1967 in 1999 so izdelali 7500 enot), širok razpon uporabe v urbanem okolju, pa tudi posodobitve v več naslednjih generacijah.

Razstava temelji na pregledni razstavi Saša J. Mächtig: sistemi, strukture, strategije, ki sta jo za Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v Ljubljani zasnovali kustosinji Špela Šubic in Maja Vardjan.

Za MAO
Kustosinja: Maja Vardjan
Oblikovanje razstave: Mertelj Vrabič arhitekti
Vodja projekta (razstave): Nikola Pongrac
Vodja projekta (kiosk): Milan Dinevski
Restavracija kioska: 1A – avtoličarstvo, avtoservis Marija Plut

za gta exhibitions, ETH Zurich
Fredi Fischli, Niels Olsen, Daniel Sommer, Valentina Ehnimb, Adrian Brunold, Lisa Boos, Sabine Sarwa

Več>>

Lokacija

ETH Zürich
ETH Hönggerberg
Stefano- Franscini-Platz 5
Zürich, Švica

Okrogla miza

5.3. ob 18.30:
Saša J. Mächtig, Maja Vardjan, Philip Ursprung, Damjan Kokalevski

Informacije

Za medije>>

Organizacija

ETH Zürich
MAO