V Univerzitetni knjižnici Maribor se predstavlja izbor gradiva z razstave, ki je bila na ogled v MAO.

Arhitekturna ustvarjalnost devetnajstega stoletja je pomembno zaznamovala podobo slovenskega prostora, še zlasti urbane naselbine, zdraviliške kraje in prometne poti. Razvijala se je v kontroverzni dobi stvarjenja modernih nacij, v dobi naglega povečevanja števila prebivalstva, v dobi neustavljivega optimizma in vere v moč znanosti, za katero se je zdelo, da ima dokončne odgovore tudi na zadnja vprašanja. Nastalo je toliko gradenj kot nikdar dotlej. Poleg tradicionalnih stavbnih tipov so se pojavili številni novi, namenjeni vsem družbenim slojem. Množično so nastajale kompleksno zasnovane javne stavbe za potrebe uprave, šolstva, sodstva, kulture, pošte, bančništva, zdravstva in vojaštva, številne zasebne poslovno-stanovanjske hiše, zdraviliško-gostinske in turistično-rekreativne stavbe, tehnične naprave za potrebe železniškega, cestnega in vodnega prometa, tovarne in druge industrijske stavbe, javni nasadi, nenazadnje pa tudi številne nove cerkve in tradicionalne grajske stavbe. Izjemno raznolika arhitekturna dejavnost 19. stoletja je v luči socialnih, ekonomskih in političnih dejavnikov posegla na vsa področja javnega in zasebnega življenja ter slovenske kraje dvignila iz baročne kulture na novo razvojno stopnjo, zaznamovano s široko razmahnjenim ustvarjalnim napredkom. Nikoli prej funkcionalne zahteve in izrazne zmogljivosti arhitekture niso preizkusile tako temeljito in s takšno raznolikostjo. Pojavilo se je arhitekturno eksperimentiranje v številnih kontekstih. Arhitektura je bolj kot kdaj koli prej nastajala v odvisnosti od znanstvenih raziskav, izumov, pravnih regulativ in uveljavljanja novih teorij zgodovine. 19. stoletje nam je zapustilo številne reprezentativne javne zgradbe z velikim simbolnim pomenom, ki še danes pomembno uokvirjajo naš vsakdan. Mestna središča so takrat dobila podobo, ki jo imajo v glavnem še danes. Še vedno mnogo ljudi prebiva v večstanovanjskih hišah ali vilah iz 19. stoletja, ki glede na bivalno udobje veljajo za nepresežene. Še vedno uporabljamo železniško omrežje, ki je nastalo v 19. stoletju in se pozneje ni bistveno spremenilo. 19. stoletje je vsekakor zelo pomembno vplivalo na način življenja v sodobnem času. A arhitekturne dosežke tega obdobja pravzaprav zelo slabo poznano.

Monografija Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem
Ob razstavi bo v Glazerjevi dvorani UKM 1. marca ob 17.00 predstavljena tudi več sto strani obsežna in bogato ilustrirana monografija velikega formata avtorjev dr.  Igorja Sapača in dr. Francija Lazarinija, ki prvič doslej zaokroženo predstavlja arhitekturo 19. stoletja na Slovenskem z različnih zornih kotov, od splošnega zgodovinskega okvira, pregleda slogovnega razvoja in glavnih stavbnih zvrsti do obsežnega kataloga stavb in biografij najpomembnejših arhitektov. Opise dopolnjujejo številne fotografije nekdanje in sedanje podobe najpomembnejših arhitekturnih stvaritev ter načrti in upodobitve iz slovenskih arhivov in muzejev. Pogovor bo vodila dr. Polona Vidmar. Po predstavitvi sledi strokovno vodstvo po razstavi.

Avtor razstave: dr. Igor Sapač.

Razstava je bila v MAO na ogled od 21. novembra 2013 do 23. marca 2014.

Lokacija

Univerzitetna knjižnica Maribor
Gospejna ulica 10
Maribor

Organizacija

UKM
MAO