Arhitekt Ivan Jager in Ljubljanska šola za arhitekturo

10. 6.—30. 9. 2021

Arhitekt Ivan Jager in Ljubljanska šola za arhitekturo

10. 6.—30. 9. 2021

Razstava ob 150-letnici rojstva slovensko-ameriškega arhitekta Ivana (Johna) Jagra (1871–1959) poudarja pomen arhitekta za slovensko-ameriško arhitekturno zgodovino in se navezuje na praznovanje 100. obletnice Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Arhitektu Jagru so študij arhitekture na Visoki tehnični šoli na Dunaju omogočili slovenski meceni, kot sta bila Vrhničan Kotnik in Trnovčan Valenčič, česar ni nikoli pozabil. Ker se je Jager zavedal pomena slovenske tehnične inteligence za narodov razvoj, je prejeto dobronamernost vračal ter po svojih močeh in možnostih pomagal slovenskim študentom arhitekture in njihovim profesorjem v Ljubljani. Iz Minneapolisa v ZDA, kjer se je ustalil, je že pred 2. sv. vojno strokovno literaturo pošiljal v Plečnikov seminar, po njej pa v Ravnikarjev.

Jager je bil vsestranska osebnost: bil je arhitekt, urbanist, graditelj, oblikovalec notranje opreme, grafični oblikovalec, ilustrator, krajinski arhitekt, inovator, organizator, povezovalec, arhitekturni teoretik in filozof, pisec in urednik, jezikoslovec, antropolog, preučevalec ljudske umetnosti, strastni zbiratelj in arhivar, konzultant, strokovnjak za saditev dreves in tudi čebelar … Morda je prav v tej vsestranskosti iskati vzrok, da se ni bolj močno zasidral na kakšnem od navedenih področij. Slogovno seže njegov arhitekturni opus od secesije, iskanja narodnega sloga pa vse od kitajskih in japonskih vplivov do modernizma in na koncu do sonaravnega, trajnostnega razvoja.

Razstava v grajski kapeli Fužinskega gradu v digitalni obliki, z reprodukcijami in deloma z originali prikazuje bogato in razpršeno Jagrovo zapuščino v Ljubljani, tako iz knjižnice SAZU, arhiva Fakultete za arhitekturo, Plečnikove hiše in Muzeja za arhitekturo in oblikovanje ter Northwest Architectural Archives (NAA) v sklopu univerze Augsburg v Minneapolisu (Minnesota) v ZDA.

Na razstavi so predstavljeni rokopisi in besedila, povezana s korespondenco arhitekta z Jožetom Plečnikom, Edvardom Ravnikarjem, mecenom Valenčičem in drugimi. Prvič je predstavljena strokovna literatura z Jagrovimi opombami, ki jo je Jager pošiljal študentom in profesorjem na Oddelek za arhitekturo Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Razstavo bogati tudi digitalna predstavitev Jagrovega opusa, ki je povezana z obiskom kustosa dr. Boga Zupančiča septembra 2018 v Minnesoti, kjer si je in situ ogledal Jagrova ameriška dela.

Slovenski študenti arhitekture in profesorji so bili prav zaradi Jagrovih pošiljk ameriških arhitekturnih knjig in revij dobro informirani o arhitekturnem dogajanju v ZDA in tudi drugod po svetu. Jager je vseskozi v ameriških strokovnih krogih širil vedenje in pomen o slovenskem arhitektu Jožetu Plečniku, ki ga je imenoval slovenski Michelangello. Slovenska arhitektura v začetku 20. stoletja zato ni bila zamejena zgolj v srednjeevropski in/ali mediteranski okvir. Prav zaradi velikega vpliva Jagra je v Plečnikovem opusu zaslediti sledi kitajske, japonske, etruščanske arhitekture in morda kakšne ameriške vzore, kar daje Plečniku univerzalni okvir in svetovni domet, ki je potreben pri kurantni nominaciji na listo svetovne kulturne dediščine Unesco. Podobno, vendar drugače, se Jagrov vpliv ponovi pri Ravnikarju.

 

Natalija Lapajne

Bogo Zupančič

Deli
Skip to content